Prišli, videli in se vrnili

“Ah, vi pa niste pravi, pričakujemo kraške modrase,” so se iz planinske sekcije Kraških gadov pošalili na eni od postojank. Mogoče ste jih pretekli teden videli nekje med morjem in Triglavom. Trinajst pohodnikov s še več žulji in največ kraške trme je tudi letos svojo nalogo uspešno opravilo.

GORJANSKO > V četrtek jih je na štanjelski železniški postaji poleg podpornikov pričakala tudi Tina Komel, ministrica za Slovence v zamejstvu in tujini, ter jih pospremila do kraja, kjer se je ideja o pohodu tudi rodila. V Gorjansko.

Pohod je v petih letih postal prepoznaven, kar dokazuje tudi to, da jih ljudje ob poti pričakujejo in se jim pridružijo za posamezne dele poti. “Je pa potrebno povedati, da se trasa vsako leto spreminja, zato nam je prav hudo, da ne moremo obiskati vseh občin, v katerih so nas pretekla leta prisrčno sprejeli,” je povedal Marijan Zega, organizator in pobudnik pohoda.

Prvi dan so jih iz tržaških Žavelj z barkami prepeljali do Križa, od tod pa so jih vse do Raše v skorajda vsaki vasi pričakali ljudje. Postojank veliko, hrane obilo, pa tudi na varčevanje s pijačo ni bilo treba misliti. Tako so si pohodniki že meli roke, da je vodja Zega letos izbral malo lažjo in bolj turistično pot. “Počakajte še kak dan,” so povedali tisti, ki imajo na grbi več pohodov. Imeli so prav. Dnevi so spet imeli premalo ur, dolin je bilo vedno več, asfalt se je namesto dveh kilometrov vlekel vsaj deset, pa tudi vrhove so vsake toliko časa premaknili za kak kilometer ali dva.

Srečali so se s predstavniki štirih italijanskih občin (Dolina, Trst, Devin-Nabrežina in Zgonik) ter devetimi slovenskimi (Komen, Sežana, Divača, Vipava, Postojna, Idrija, Cerkno, Tolmin in Bohinj). Poleg njih so na listini prijateljstva in sodelovanja tudi podpisi predstavnikov občin Šempeter-Vrtojba, Miren-Kostanjevica, Kobarid, Kanal ob Soči in Nova Gorica. “Čeprav smo se letos njihovim mejam izognili, pa smo jih povabili z nami prvi dan in na Triglav. Pretekla leta so se namreč spletla trda prijateljstva, mogoče pa jih spet obiščemo drugo leto,” doda Marijan Zega.

Je pa enajst gadov in dve gadinji ob vrnitvi tako opisalo svoje izkušnje: “Ponosen nase. Neverjeten občutek, ko prehodiš tako dolgo pot. Izziv premagati sebe in krize. Povezanost s sopohodniki. Dokaz, da se lahko razumemo ljudje različnih narodnosti.”

Pohod spodbuja prijateljstvo med Slovenci na obeh straneh meje in Italijani. “Nekoč smo jim rekli 'tisti, na drugi strani'. Zavidali smo jim njihove avtomobile, vešpe, kavo in pralne praške. Mi smo dokaz, da je teh preprek vse manj in da lahko le politika pokvari prijateljstvo,” je bistvo sedemdnevnega pohoda opisal Zega.

PETRA MEZINEC

---