Priložnost za razvoj ali nadloga za domačine?
Kras v spomladanskih mesecih, predvsem pa poletnih zavzamejo kolesarji. Dobro za turizem, slabo za domače voznike. Skupine kolesarjev, ki po že tako ozkih cestah ne upoštevajo predpisov, povzročajo sive lase voznikom.
KRAS
>
Kako bi se morali kolesarji obnašati, da bi se kar se da varno vozili in ne ovirali prometa, smo povprašali na Javni agenciji Republike Slovenije za varnost prometa. Prvo vprašanje, ki smo ga zastavili, je bilo: Ali lahko skupine kolesarjev vozijo vzporedno ali morajo voziti zaporedno? Včasih je namreč lažje prehiteti skupino kolesarjev kot kolono. 93. člen Zakona o pravilih cestnega prometa pravi, da morajo vozniki koles voziti drug za drugim. Izjema je kolesarska pot, kjer lahko dva kolesarja vozita vzporedno, če širina poti to omogoča. Posebna izjema pa so tudi kolesarji, ki imajo licenco Kolesarske zveze Slovenije ali ustrezne mednarodne kolesarske organizacije. Tako skupino je treba obvezno prijaviti, so nam še sporočili iz agencije, običajnih pa ne.
Nesreče so, vendar jih je malo
V zadnjih dveh letih, 2011 in 2012, se je v Sloveniji pripetilo 2704 prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi kolesarji. Gre za šest odstotkov vseh prometnih nesreč. Franc Pojbič, v. d. direktorja Javne agencije RS za varnost prometa, ocenjuje, da niso prepogoste, vendar pa so nevarne zaradi ranljivosti kolesarjev. O vzrokih nesreč pa tako: “Najpogostejša vzroka sta bila v zadnjih dveh letih nepravilna stran vožnje in neprilagojena hitrost. Ostali najpogostejši vzroki pa so povezani z vožnjo pod vplivom alkohola in nepravilnosti na tovoru.”
Zakon, nenaklonjen kolesarjem
Ko smo o razmerju med vozniki avtomobilov in kolesarjev vprašali enega največjih poznavalcev kolesarskih poti po Krasu, Miloša Stankoviča, je odgovoril: “Sam se znajdem v obeh vlogah. Ko sem v prvi, priznam, da mi gredo na živce kolesarji. Dogaja pa se tudi obratno. To je človeško, zato je potrebno kolesarje premakniti iz glavnih cest na stranske.” Kar pa ni najlažja naloga, saj zakon predvsem gorskim kolesarjem ni naklonjen. V Sloveniji je z zakonom prepovedano kolesarjenje na gozdnih in pohodniških poteh. Tako določata zakon o gozdovih kot tudi zakon o planinskih poteh. V Sloveniji celo obstaja Slovenska kolesarska pobuda, ki si prizadeva za odprtje poti kolesarjem.
Stankovič se je odločil, da bo napisal vodič po kolesarskih poteh tudi zato, da ljudem približa Kras, tako kot je najlepši. Pred leti je izdal kolesarski vodnik S kolesom med kraškimi kamni. Da pa bi kolesarski turizem na Krasu res zaživel, pa je po njegovem potrebno vključiti domačine. “Pred leti so bile na Krasu že urejene dobre poti, vendar projekt dolgoročno ni zaživel, ker vanj niso bili vključeni domačini. Dobro bi bilo, da bi te poti ponovno uredili,” o tem, da ideja o omenjeni vrsti turizma ni nova, pove Stankovič.
Policija najpogosteje ugotavlja, da kolesarji storijo prekrške, ko ne vozijo drug za drugim, ko ne uporabljajo luči na kolesih (predpisana je obvezna uporaba ponoči, kar pomeni od sončnega zahoda do sončnega vzhoda in ob zmanjšani vidljivosti); ko kršijo določila glede uporabe površin, ko vozijo po pločnikih in nepravilno prečkajo cesto z vožnjo čez prehod za pešce ter ko ne uporabljajo zaščitne čelade, ki je obvezna za otroke. Leta 2013 so bili v prometnih nesrečah na sežanskem območju udeleženi trije kolesarji, v letu 2012 pa dva; vsi so bili lažje telesno poškodovani. V letu 2013 so izrekli štiri globe, v letu 2012 pa tri. Gre za kršitve, ko niso vozili drug za drugim, za neuporabo luči in nepravilno uporabo površine.
Kolo + Kras > uspeh
“Ravno te dni se veliko stvari spreminja na Krasu na področju kolesarjenja. V bližnji prihodnosti na Krasu pričakujemo še večje število kolesarjev,” napove Andrej Bandelj, turistični vodnik, ki tako tuje kot slovenske skupine s kolesi vodi ne le na izlete po Sloveniji ampak tudi po tujini. Spremembe se obetajo tako na področju urejanja poti kot tudi v zakonodaji. Prepričan je, da bi se skupaj z drugačno politiko do tovrstnega turizma pričel spreminjati tudi odnos domačinov do kolesarjev.
Da nudi Slovenija in Kras velik razvojni turistični potencial, je pred nekaj meseci potrdil tudi Uli Stanciu, dolgoletni urednik nemške revije Bike. Ta se je po Sloveniji mudil maja in pregledoval kolesarske poti. Med drugim je obiskal Kras in Posočje, kjer ga je spremljal tudi Bandelj. Obisk v Sloveniji je ocenil kot najlepši kolesarski teden. “Kar je zelo velika pohvala, če vemo, da gre za zelo izkušenega kolesarja,” je prepričan Bandelj.
So pa skupine tujcev zaenkrat na Krasu prej izjema kot pravilo. “Iz Nemčije prihajajo kolesarji na tista področja, ki so opisana v vodnikih, ki jih je mogoče kupiti v nemškem jeziku,” iz izkušenj pove Bandelj. Tujega kolesarskega vodnika po Krasu še ni, je pa zato mogoče kupiti kolesarski vodnik po Posočju v nemškem jeziku.
Skupna ponudba, boljša ponudba
“Vsekakor bo moral Kras na tem področju še veliko narediti,” pove Tom Ločniškar, vodja Mladinskega hotela Pliskovica, kjer se vsako leto ustavi več kolesarjev. Po njegovem mnenju ima Kras potencial na področju razvoja kolesarstva, predvsem v zimskih mesecih. Gostje si lahko v Pliskovici že od njegove ustanovitve mladinskega hotela izposojajo tudi kolesa. Pred slabima dvema letoma pa so postali člani verige, ki izposoja kolesa v Sloveniji in Italiji. Zdaj je izposoj še več. “Gre za mrežo, ki kolesarjem omogoča, da si na določenem kraju izposodijo kolo in odkolesarijo do cilja, kjer kolo vrnejo,” je pojasnil Ločniškar.
Na spletni strani www.bikeways.eu lahko tako zainteresirani načrtujejo celotno pot, prilagajajo težavnost in se seznanijo z znamenitostmi na poti.
PETRA MEZINEC