Priklicali so volkuljo Tonko

Prostore košanske osnovne šole je pretekli teden preplavil vrvež približno 70 študentov biologije in gozdarstva, ki so se udeležili desetdnevnega raziskovalnega tabora, na katerem so v okviru 13 skupin spoznavali različne vrste živali in rastline. In imeli so kaj videti, slišati in doživeti.

Odpri galerijo

KOŠANA> Po besedah vodje tabora Marka Ilića se je Društvo študentov biologije odločilo, da bo tovrstne počitnice pripravljalo z namenom, da mlade glave iz fakultetnih učilnic preselijo v naravo, kjer bodo svoje teoretično znanje dopolnili z dragocenimi izkušnjami na terenu. Tokrat so se jim v želji po spoznavanju terenskega dela pridružili tudi španski, srbski in nemški kolegi.

Skupina, ki je delala pod taktirko Špele Novak, je vstopila v botanični svet in spoznavala favno in floro ter različne metode pri popisovanju rastlin. ”Na teh kraških travnikih sta najbolj markantna ametistasta možina in skalni glavinec, gotovo pa je zanimiv tudi križanec slednjega in fritschevega glavinca,” je povedala Novakova, ki se je s svojo ekipo pridružila tudi občudovalcem velikih zveri z Nino Ražen. Ti so ugotavljali prisotnost medvedov, risov in volkov, prav slednje pa so z oponašanjem tuljenja tudi izzvali in v odmev slišali volkuljo Tonko, njene mladiče in sorodnike iz teritorialnega tropa Vremščica.

Družbi preučevalcev netopirjev, ki je tipala po (cerkvenih) podstrešjih, je “poveljeval” Primož Presetnik: ”Navdušeni smo nad pestrostjo tega območja, tako pokrajinsko kakor tudi biološko. Našli smo namreč zanimive gozdne vrste netopirjev, ki so bile do sedaj v Sloveniji najdene manj kot petkrat, med njimi sta nimfin in rjavi uhati netopir. Ko smo nad reko postavili mreže, smo ugotovili, da imamo še dolgonogega netopirja, verjetno prav tistega, ki se zadržuje v Škocjanskih jamah in pri nas tvori največjo kolonijo.” Sicer pa na Pivškem v tem poletnih večerih okoli javne razsvetljave radi poplesavajo belorobi netopirji. “A brez skrbi, niso nevarni. Vsi netopirji se bojijo tako velikih bitij, kot smo ljudje, se ne zapletajo v lase in ne pijejo mladenkam krvi,” je v smehu še dodal Presetnik.

Rok Kostanjšek, vodja skupine za nekatere najbolj strašne živali, pa je povedal, da so odkrili pet novih vrst pajkov za Slovenijo. ”To so milimetrski pajki, s čudnimi, dolgimi in latinskimi imeni,” je pripomnil.

Izsledke njihovega opazovanja in brskanja po biotski raznovrstnosti Pivške kotline bodo uporabili kot gradivo za osebna raziskovalna dela, na voljo bodo seveda tudi vsem drugim raziskovalcem, v obliki društvenega zbornika pa bodo, upajo, našle pot tudi na police bioloških knjižnic. LORI FERKO

---