Prihaja avtocesta za plin
Da bi zagotovili oskrbo čedalje bolj cvetočemu plinskemu trgu srednje Evrope, so na ministrstvu za infrastrukturo in okolje na pobudo gospodarskega ministrstva pripravili študijo variant za postavitev prenosnega plinovoda Kalce-Jelšane. Z njim bi dobavo zemeljskega plina zagotovili tudi za Notranjsko-kraško regijo, kjer bodo na to temo v kratkem potekale javne obravnave.
Predlagana trasa plinovoda, ki je od danes javno razgrnjena
POSTOJNA, PIVKA, ILIRSKA BISTRICA> Načrtuje se namreč gradnja LNG (Linquefied Natural Gas oziroma terminala za utekočinjeni plin) terminala na otoku Krku na Hrvaškem, ki bo predstavljal dodaten vir oskrbe srednje Evrope z zemeljskim plinom. Tja namenjeni prenosni plinovod, v skupni dolžini približno 60 kilometrov, katerega investitor bo podjetje z istim imenom (Plinovodi), bo zato presekal območje pivške, postojnske in bistriške občine.
Študije variant, okoljsko poročilo in strokovne podlage za pripravo osnutka državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod Kalce-Jelšane bodo od danes do 14. decembra na ogled občanom treh občin na voljo v občinskih prostorih, kot tudi v prostorih ministrstva za infrastrukturo in prostor ter na njihovi spletni strani. Javnost ima v času javnih razgrnitev možnost podati pripombe in predloge na mestih javne razgrnitve ali po pošti na naslov ministrstva. Sicer pa bo prva javna obravnava potekala že prihodnji ponedeljek (19. novembra) ob 17. uri v Krpanovem domu v Pivki, sledili pa bosta obravnavi 4. decembra ob 17.00 v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici in 6. decembra ob 16.00 v dvorani Kulturnega doma Postojna.
Kot pravijo pripravljalci študije variant DPN, bo premer plinskih cevi v dimenziji znašal okrogel meter z možnostjo povečanja na 1,2 metra, medtem ko naj bi se maksimalni delovni tlak plinovoda, pripadajočih instalacij in opreme povzpel do vključno 100 barov.
Malo pod zemljo, malo nad njo
Za razdaljo med Kalcami pri Logatcu in mejnim prehodom Jelšane, koder se bo razprostirala gradnja, so doslej na zemljevid vrisali pet variant koridorja za umestitev prostorske ureditve in se na osnovi izdelane analize ranljivosti, privlačnosti in ustreznosti prostora odločili za kombinacijo K2 in K5.
Ta trasa naj bi po prečkanju državne meje s Hrvaško v bližini hrvaškega Liščića peljala naprej do regionalne ceste Ilirska Bistrica - Zabiče - Novokračine, se prek vrha Otrinjevec usmerila proti vzhodu in jugozahodno od Male Bukovice preusmerila proti severu do reke Molja. Ob zahodnem delu Ilirske Bistrice naj bi tako plinovod pot nadaljeval v dolini reke Reke, nato pa se ob južnem robu naselja Topolc dvignil zahodno od Šembij in jugovzhodno od Knežaka ter preko vzhodnega roba naselja Zagorje prispel v Pivko. Od tod se trasa nadaljuje ob prečkanju glavne ceste med Selcami in Slavino do Prestranka, do avtocestnega odseka Razdrto, nato pa v smeri proti naselju Mali Otok, mimo naselja Zagon ter vzporedno s turistično cesto Predjama proti Belskemu in proti Studenemu do gozdov Hrušice v smeri proti Kalcam.
Ob tem se tačas odpirajo vprašanja, ali bodo cevi vkopane v zemljo ali pa sestavljene nad njo. Oboje je prav, pojasnjujejo na ministrstvu.
Plinovod bo namreč v predelih v bližini cest potekal pod zemljo, predvidoma pet metrov od zunanjega roba vozišča z najmanjšo globino vrha voda prav tako približno pet metrov. Tam, kjer variante tras potekajo ob vodotokih, pa bodo, po naših informacijah, uporabili možnost nadzemeljske postavitve plinovoda.
Plus za industrijsko
Svoje smernice na razvoj študij so že leta 2008 podale tudi občine. Postojnska je tedaj predlagala, naj se pri pripravi upošteva predviden razvoj mesta kot regionalnega središča nacionalnega pomena, zato naj se mu plinovod čim bolj približa, saj je v njihovi energetski zasnovi zemeljski plin predviden kot eden izmed temeljnih energentov. Posledično bi bil tudi bolj na dosegu industrijski coni LIV in poslovno-obrtni coni Veliki Otok, kjer bi plin kot trenutno (naj)cenejši energent prispeval pri razvoju gospodarstva. Plinske postaje pa naj bi zagotovili tudi v naseljih, mimo katerih bo potekal koridor za zagotavljanje ogrevanja stanovanj, javnih in poslovnih objektov.
Premer plinskih cevi bo en meter z možnostjo povečanja na 1,2 metra. Maksimalni delovni tlak plinovoda, pripadajočih instalacij in opreme pa bo znašal do 100 barov.
Občina Pivka je poudarila podobno mnenje - da se težišče proizvodne dejavnosti nahaja na območju Košanske doline, kjer je občina komunalno opremila industrijsko obrtno cono Neverke. Zato naj bi bilo to območje potencialnega uporabnika plinovodnega omrežja, predvsem v smislu medsebojnega povezovanja infrastrukturnih omrežij, prometa in energetike, če se izkaže, da je taka raba racionalna; medtem ko se za potrebe naselja Pivka pa se interes trenutno ne izkazuje, saj ima pivška občina za potrebe ogrevanja zastavljen koncept izkoriščanja lesne biomase kot enega izmed pomembnejših lokalnih virov energije.
Tehtali bodo prednosti in slabosti
Vendar je pivški župan Robert Smrdelj na zadnji občinski seji tudi poudaril, da za zdaj celovitih podatkov o projektu nimajo: ”Smo dokaj na suhem, kar se informacij tiče, zato je pametno, da se udeležimo javne obravnave in poskusimo položiti čim več vprašanj na mizo,'' je pozval Smrdelj, ki še razmišlja o tem, da bi na skupnem sestanku s predstavniki vaških skupnosti poskusili stehtati, kaj dobrega jim obeta izgradnja plinovoda in koliko nevarna je za okolico.
Na Bistriškem so bili zato pri podajanju smernic bolj previdni. Opozorili so, da plinovod v nobenem primeru ne sme sekati poselitvenih območij, zato naj bo od njih oddaljen vsaj 300 metrov. Predlagali so še analizo tveganja za celotno traso prenosnega plinovoda zaradi morebitne nevarnost eksplozije in ogrožanja občanov.
LORI FERKO