Prihaja Kosovelov evropski človek

Letošnja sedma skupna izvedba kulturne prireditve društev in organizacij Festival prijateljstva, delujočih na matičnem Krasu, je bila še bolj kot sicer v duhu Kosovela. Pod naslovom Od vasi do vasi - kakor kralj bi šel po Krasu se mu je poklonilo kar 150 nastopajočih z obeh strani meje.

Pliskini pastirčki iz Razvojnega društva Pliska ohranjajo spomin na Kras, kakršen je bil v času njihovih starih staršev Foto: Bogdan Macarol
Pliskini pastirčki iz Razvojnega društva Pliska ohranjajo spomin na Kras, kakršen je bil v času njihovih starih staršev Foto: Bogdan Macarol

SEŽANA > “Z delom smo začeli takoj po novem letu. S tradicionalnim poudarkom na zgodovinski in etnološki podobi matičnega Krasa smo program z glasbenimi, plesnimi in video animacijskimi točkami v Kosovelovem letu še bolj kot sicer oplemenitili z utrinki iz njegovih del, od pesmi in proze do pisem ter spominskih zapisov oseb, ki so ga osebno poznali in so ta njim drag spomin prenašali na današnje generacije,” poudarja Milojka Širca,ki je režirala letošnjo prireditev. Širca je priznana plesna koreografinja in nominiranka za Primorko lanskega decembra.

Celoletne aktivnosti Festivala prijateljstva z različnimi medsebojnimi povezavami gradijo partnerska društva in druge organizacije, delujoče na območju Krasa: amaterski športni krožek Kras Zgonik, društvo za razvoj kmetijstva in turizma Planta Coljava, kulturna društva Kraški dom Repentabor Repen, Kraški šopek Sežana, Tomaj, Dom Briščki, Jožeta Pahorja Sežana - Plesna skupina mehki čevlji, mladinski hotel Pliskovica, osnovna šola Dutovlje s podružnično šolo Tomaj, razvojno društvo Pliska Pliskovica, razvojno združenje Repentabor Dol pri Vogljah, razvojno društvo Gmajnca Križ pri Sežani, slovensko kulturno društvo Vigred Šempolaj, smučarski klub Devin - pohodniška sekcija, turistično društvo Kras Dutovlje, slovensko kulturno društvo Tabor Opčine ter Rdeča zvezda Devin.

Festival povezuje in krpa vezi

Prireditev, pri kateri si je veliki oder Kosovelovega doma letos izmenjevalo enajst skupin, sodi v širši sklop Festivala prijateljstva, njegov pobudnik je bilo v letu 2008 razvojno društvo Pliska iz Pliskovice. “Iz skromne ideje, da postanemo slišani in vidni, smo od takrat stkali mrežo 17 partnerskih društev in organizacij, delujočih na obeh straneh meje na od nekdaj enotnem Krasu. Veseli nas, da počasi presegamo 60-letno razdeljenost, saj so stiki živi tudi prek leta,” pa izpostavlja Ivica Žerjal, predsednica društva Pliska. To jim vsako leto uspeva tudi s finančno pomočjo občin Sežana in Zgonik, urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za kulturne dejavnosti in mladinskega hotela v Pliskovici.

Z ugotovitvijo, da ima festival s prireditvijo Od vasi do vasi še vedno pomembno povezovalno in spoznavalno vlogo, soglašajo tudi Kraševci v Italiji. “V odrski obliki bi ga veljalo izpeljati vsako drugo leto, da se zanj ohrani zanimanje. Veseli nas tudi, da smo letos kot uvodničarji zapeli Kosovelovo pesem Jutro na Krasu. Njen verz Kakor kralj bi šel po Krasu je bil moto dogodka. Razveseljivo je tudi, da je Kosovel med nami in zlasti mladimi še aktualen, čedalje bolj je znan tudi med italijanskim občinstvom; to ga dojema kot pristnega in edinstvenega literata, ki pooseblja Kras,” dodaja Vesna Guštin Grilanc, zborovodkinja, ki vodi moški pevski zbor Kraški dom iz Repna.

Kras kot turistični potencial

Da se po vojni pretrgane vezi med Kraševci, danes živečimi v dveh državah, še celijo, meni tudi Rado Milič, zborovodja zbora Rdeča Zvezda iz Saleža in podžupan v občini Zgonik. “To, da nas kultura, jezik in Kosovel povezujejo v eno, je dejstvo. Ob tem, ko se postopoma povezuje tudi politika, pa sem mnenja, da je potrebno sodelovanje nadgrajevati tudi na športnem in zlasti gospodarskem področju. Poleg podjetništva ima Kras še največje neizkoriščene potenciale v turizmu, od katerega si Kraševci s Krasom kot skupno svetovno blagovno znamko moramo odrezati večji kos kruha. Negovanje kulture je torej nuja, čas pa je nastopil tudi za nove vsebine, pri čemer naj nas vodi vizionarska misel Kosovela, ki jo je zapisal že pred 90 leti: 'Naš ideal je evropski človek, eden po duhu, a različen po svojih obrazih',” Milič povezovanje ob meji umešča v aktualne okvirje.

BOGDAN MACAROL


Najbolj brano