Preveč botrov - kilava Lipica

Po negativnem odzivu vodstva Kobilarne Lipica na predlog spremembe zakona, ki ureja delovanje Lipice, je v popoldanskih urah potekala še razprava z vsemi, ki jih prihodnost Lipice zadeva. Okroglo mizo sta organizirala poslanca Ljubica Jelušič in Aljoša Jerič.

Janez Rus: “Turizem v Lipici ne bi smel biti na prvem mestu. Lipicanec je vrednota, je njen osrednji del, vse ostalo je drugotnega pomena.”  Foto: Lea Kalc Furlanič
Janez Rus: “Turizem v Lipici ne bi smel biti na prvem mestu. Lipicanec je vrednota, je njen osrednji del, vse ostalo je drugotnega pomena.”  Foto: Lea Kalc Furlanič

SEŽANA > Poleg poslancev Ljubice Jelušič (SD) in Aljoše Jeriča (PS) ter župana Davorina Terčona sta se razprave udeležila Igor Šoltes, predsednik računskega sodišča v času, ko so ugotovili nepravilnosti v vodenju lipiške kobilarne, in Janez Vrtačnik z ministrstva za kmetijstvo, ki je sodeloval pri pripravi osnutka zakona.

“Preveč smo se ukvarjali z različnimi ministrstvi in kakšna je njihova odgovornost do Lipice,” je pojasnil Šoltes in dodal, da so se težave pričele z razdelitvijo Lipice na dva dela - na javni zavod Kobilarna Lipica in gospodarsko družbo Lipica turizem, zaradi česar je prihajalo do navzkrižja interesov. Vrtačnik je o spremembah zakona tako povedal: “Predvsem smo spreminjali enajsti člen. Iz njega smo črtali določilo, ki pravi, da javni zavod lahko ustanovi družbo z omejeno odgovornostjo.” Na kmetijskem ministrstvu si prizadevajo, da bi ločili med objekti, ki so namenjeni za turizem, in za katere je pristojen javni zavod. “Ministrstvo za kmetijstvo nima znanja, da bi upravljalo z vsemi nepremičninami, zato bi bilo prav, da zanje poskrbi pristojno ministrstvo,” je še povedal Vrtačnik. Večina se s tem ne strinja.

Lipico nazaj Kraševcem

Veliko botrov, kilavo dete, je bilo na razpravi večkrat slišati. V svetu Kobilarne tako sedijo predstavniki kar petih ministrstev. Eden od njih je tudi Miloš Bizjak iz obrambnega ministrstva, ki je prepričan, da prelaganje odgovornosti z enega ministrstva na drugo povzroča neučinkovito vodenje. Kljub temu pravi, da Lipica zakon potrebuje, saj je edinstvena. Novi zakon pa je opisal z besedami kantavtorja Iztoka Mlakarja: “Od njega ne bo ne škode ne koristi, od njega ne bo nič.” Po Bizjakovo bi morali igrišče za golf legalizirati, saj je zgrajeno na črno.

Sežanski župan Davorin Terčon pa meni, da del krivde nosi tudi zakon: “Od sprejema zakona je v Lipici šlo vse le še navzdol.” Poudaril je, da so na občini pripravljeni sprejeti večjo odgovornost, ampak le, “če se birokrati iz Ljubljane v naše delo ne bodo vtikali. Ni vsaka zaraščena površina kulturna krajina”.

Pozabljajo na konje

“Da se Lipica odpre svetu, je bila ideja nas, Kraševcev,” je pričel Stanislav Renčelj, ki razvoj tako imenovanega kraškega bisera spremlja že od vsega začetka, ko se je nekoč uspešna turistična zgodba pričela šele pisati. “Lahko sprejmemo še deset zakonov, pa ne bo nič bolje, dokler upravljanje ne bo poenoteno,” je poudaril. In dodal, da je rentabilnost Lipice utopija. Težava je tudi neprestano menjavanje direktorjev, je še opozoril Renčelj, in ni bil edini. Povprečen mandat direktorja oziroma vršilca dolžnosti direktorja v Lipici traja dobrih 18 mesecev.

Čeprav sta Lipica in lipicanec nezdružljivo povezana, se je o lipicancih spregovorilo šele v drugem delu razprave. Na strokovno vodstvo kobilarne velikokrat letijo očitki, da je konj v Lipici preveč. Pa je to res? Rajko Fabro iz Združenja rejcev Lipicancev je tako odgovoril: “Od mene ne pričakujte natančne številke, to prepuščam strokovnjakov. Ni preproste formule ali recepta za to.” Fabro prihaja iz vrst zasebnikov, ki imajo skupaj več lipicancev kot kobilarna, vendar pa poudarja, da je zasebna reja možna le pod pokroviteljstvom stroke.

Bojan Kramar iz Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov za Primorsko in Notranjsko je prepričan, da se v četrtem členu prenovljenega zakona izgublja beseda avtohtonost. Marijan Križman, nekdanji poslanec, je Jelušičevo in Jeriča pozval, naj si prizadevata za vrnitev 15 vzrejnih knjig, ki jih je italijanska oblast v času fašizma odnesla v Rim.

Da se pozablja na konje, je opozoril tudi Janez Rus, strokovni vodja v kobilarni: “Turizem v Lipici ne bi smel biti na prvem mestu. Lipicanec je vrednota, je osrednji del Lipice, vse ostalo je drugotnega pomena.”

Denar je sveta vladar

Na razpravi je bilo velikokrat začutiti nostalgijo po starih dobrih časih, ko so Lipico obiskovali tako petičneži kot tudi domačini. “Vendar pa se je čas spremenil. Turizem ni več molzna krava, čutiti je tudi vpliv recesije,” je na koncu poudarila Ljubica Jelušič in dodala: “Poiskati bo treba novo pot v iskanju nove vrste gostov.”

Vse to pa se ne bo zgodilo čez noč. Lipica potrebuje čas, potrpljenje in kot je pripomnila lucidna opazovalka dogajanja, Jolka Milič: “V Lipici je preveč interesov na enem mestu. Brez državne pomoči ne bo obstala. Problem je samo manjkajoči denar.”

PETRA MEZINEC


Najbolj brano