Pred zimo bodo brezdomce umaknili v stanovanje

Direktorica Centra za socialno delo v Ilirski Bistrici Kristina Zadel Škrabolje je na zadnji občinski seji predstavila projekt pomoči brezdomcem in drugim ranljivim skupinam prebivalcev, v sklopu katerega bodo občinsko stanovanje na Kosovelovi 18 preuredili v zavetišče.

Direktorica Centra za socialno delo Ilirska Bistrica Kristina Zadel Škrabolje (na fotografiji skrajno levo) je v četrtek občinskim svetnikom predstavila projekt za preureditev občinskega stanovanja na Kosovelovi 18 v zavetišče za brezdomce Foto: Lori Ferko
Direktorica Centra za socialno delo Ilirska Bistrica Kristina Zadel Škrabolje (na fotografiji skrajno levo) je v četrtek občinskim svetnikom predstavila projekt za preureditev občinskega stanovanja na Kosovelovi 18 v zavetišče za brezdomce Foto: Lori Ferko

ILIRSKA BISTRICA > “Na Bistriškem je trenutno šest brezdomcev, starih med 25 in 50 let. Gre za skrito brezdomstvo, kar pomeni, da ti ljudje niso vidni javnosti, ne beračijo na pločnikih, pač pa živijo v kontejnerjih, prikolicah in avtomobilih,” je povedala Irena Zadel Škrabolje, direktorica lokalnega Centra za socialno delo (CSD). Tam so se odločili, da jim bodo pomagali z ustanovitvijo zavetišča. V njem bodo nudili podporo in pomoč največ osmim osebam, ki bodo morale po enem letu stanovanje zapustiti.

Življenje kot v komuni

Postopek sprejema bo vodil strokovni delavec zaposlen na CSD. Bivanje bo omogočil polnoletnim osebam s slovenskim državljanstvom, ki imajo na območju bistriške občine prijavljeno stalno bivališče najmanj šest mesecev. Za postanek v zavetišču bodo morali prispevati del svojih prihodkov - 30 odstotkov denarne socialne pomoči, kar je približno 80 evrov. Poleg tega bodo morali opraviti najmanj 20 ur mesečnega dela v splošno korist kot tudi slediti hišnemu redu in ostalim pravilom v stanovanju.

Kot je pojasnila Zadel Škraboljeva, bodo morali uporabniki kot dežurni skrbeti za gospodinjstvo skupnosti, nabavo živil, za čiščenje skupnih prostorov in podobo. Občini je tudi predlagala, da jim v brezplačni zakup odda nekaj kmetijskih zemljišč, ki bi jih lahko od spomladi do jeseni obdelovali, pridelane kmetijske pridelke pa uporabili bodisi za lastno uporabo, prodali na kmetijski tržnici ali pa podarili materialno ogroženim občanom. In ne nazadnje bodo sodelovali pri zimskem ali jesenskem čiščenju okolice s pešpotmi, pločniki, cestami.

“Hkrati pa morajo uporabniki delati tudi 'na sebi', kar pomeni, da se morajo vključevati v storitve, s katerimi bi odpravili ali vsaj zmanjšali razloge, ki so vplivali na njihovo brezdomstvo. Na tak način bi jih poskušali ponovno aktivirati za vključitev na trg dela, zman-jšati njihovo socialno izključenost in osamljenost, povečati socialno mrežo, zmanjšati tveganje za zasvojenost ter odpraviti njihovo osebno propadanje,” je poudarila direktorica. Občinski svet je zato zaprosila, da v proračunu za prihodnje tri mesece zagotovi 37.055 evrov, od tega 10.783 evrov za osnovna sredstva, 13.500 evrov za adaptacijo stanovanja, 7774 evrov za stroške dela in 4998 za materialne stroške. Toda svetniki se s tem niso strinjali.

Predrag projekt ali strokovni delavec?

Podžupan Dušan Grbec je v razpravi povedal, da projekta ne podpira zaradi izdatnih stroškov. “Včasih so ljudje kmetu pomagali pri delu in v zameno dobili hrano. Zato bi morali mi namesto za takšne socialne transferje skrbeti za nova delovna mesta,” je povedal Grbec. Podobno je menil podžupan Vojko Tomšič, ki je med osnovne značilnosti teh ljudi pripisal asocialnost, nevključevanje v normalno življenje in zavračanje dela.

Župan Emil Rojc pa je opozoril, da je ta problem potrebno rešiti. “Ne moremo si privoščiti, da bodo sredi zime ostali na prostem. Najmanj kar jim lahko zagotovimo, je zasilno bivališče, da prek zime ne zmrznejo,” je poudaril župan. Zadel Škraboljeva je ob tem dodala, da pri brezdomstvu ne gre za osebe, ki so lene in ne želijo delati. V to jih je pahnila stiska.

“Ker iščejo tolažbo za svoje težave se zatekajo v odvisnost,” je pojasnila Zadel Škraboljeva. Tomšič pa je vztrajal, da direktorica zavaja s podatki. “Menim, da ni tako, kot pravi direktorica, ampak gre pri veliki večini za zavestno brezdomstvo. Poleg tega je zame sporna zaposlitev strokovnega delavca. Ker ima društvo Pot že enega zaposlenega, ki vsak dan sprehaja dva odvisnika po Ilirski Bistrici, dajem predlog, da se tega človeka uporabi v tem projektu, ne pa še dodatno zaposluje,” je ocenil Tomšič.

Ivo Tijan (Mladi forum Šajeta) je opozoril, da se nihče ne zaveda, kako bi bilo, če ne bi imeli denarja za kruh. “Zato podpiram ta projekt, ki morda ni idealen, vendar, če imamo v proračunu 23 milijonov evrov in jih potrošimo za različne zadeve, lahko damo tudi za to,” je dejal Tijan. Da bi morali biti v tem primeru malo bolj človeški, je svetnike spodbudil tudi Sebastjan Ferlež (samostojni svetnik), medtem ko jih je Zdravko Kirn (Neodvisna lista Skupaj naprej) spomnil, da je pred leti brezdomna oseba že tragično zmrznila na avtobusni postaji.

Občinski svet je na koncu le pristal na potrditev projekta, vendar so v proračunu zagotovili manj denarja - 20.000 evrov brez sredstev za zaposlitev strokovnega delavca. LORI FERKO


Najbolj brano