Pravljica o volku in celih ovčicah

''To je pravljica,'' je primorski lovec Vojko Lazar pomenljivo zamahnil z roko ob zamisli izobraževalnega društva Noetova šola, da bi lačne volkove odvrnili od napadov na drobnico in jih preusmerili nazaj na divjad.

KOZINA >''Eno je teorija, drugo praksa. Na terenu stvar zgleda popolnoma drugače, kot si nekateri predstavljajo,'' nam je v pogovoru dejal predsednik območnega združenja upravljalcev lovišč primorskega lovsko upravljalskega območja Vojko Lazar.

Nedavno se je namreč Izobraževalno društvo Noetova šola (IDNŠ) v sodelovanju z nizozemsko družbo za svetovanje na področju obnašanja in ravnanja z živalmi, ki je sicer uspela omiliti pustošenje divjih gosi, lotilo projekta, s katerim bi prek etoloških metod preprečili napade na drobnico tako, da bi slovenske volkove znova navadili na prehranjevanje z divjadjo. Lazar tovrstnim idejam odkimava.

Na Primorskem je 35 do 50 volkov

Po oceni lovcev številčnost populacije volkov v zadnjih letih močneje narašča, istočasno pa tudi njihova mesarjenja ovc, ki jim predstavljajo lažji plen.

“Poleg drobnice so do skrajnosti zredčili tudi divjad,” poudarja naš sogovornik iz primorske regije, ki naj bi bila najbolj obremenjena z volkovi. “Po odločbi za odstrel 12 volkov v letošnji sezoni so na Primorskem padli trije, kar je po mojem mnenju izrecno premalo glede na število, ki ga imamo tukaj,”' pravi Lazar.

Ob tem opozarja, da naj bi bilo sicer po uradni statistiki v tem trenutku pri nas od 35 do 50 volkov, vendar naj bi ta številka veljala zgolj za območje Slavnika, Vremščice in Nanosa, nikakor pa ne za celotno Slovenijo.

“Poleg tega k nam prihajajo tudi hrvaški volkovi, ki še dodatno obremenjujejo to območje,” dodaja. Po njegovih pričevanjih se lovci z njimi srečujejo skoraj vsak dan in pri tem opažajo, da si več krdel deli isto ozemlje.

Imejmo srce tudi za volčje žrtve

“Da se ne bomo narobe razumeli: tudi jaz rad vidim volkove v naravi, vendar moram kot lovec skrbeti za ravnovesje v naravi, saj so nam volkovi že iztrebili mlado jelenjad, poleg tega pa redno pobiramo tudi kadavre srnjadi in divjih prašičev,” poudarja lovec, ki je doslej že ničkolikokrat prihitel na pašnik med ali po volčjem klanju ovc. In ker krdelo razmesari več, kot potem lahko poje, ostanejo živali hudo poškodovane, raztrgane in v mukah čakajo na svoj konec.

”Če ima nekdo srce za volkove, bi moral imeti srce tudi za ovce,” je prepričan Lazar, ki se pridružuje ugotovitvam raziskovalcev iz projekta Slowolf, da bi drobnico najbolj obvarovale nočne ograde iz elektromreže v družbi pastirskih psov. Toda ker je omreženje pašnikov, ki se razprostirajo na velikih površinah, (pre)drago, bi lahko država rejcem subvencionirala urejanje nočnega zapiranja.

O tem, da rejci tarnajo čez takšno ograjevanje zaradi dodatnega dela, ki bi ga imeli z vsakodnevnim večernim priganjanjem ovčic v ogrado in jutranjim spuščanjem na pašo, pa odgovarja: ”Naporno je vse, seveda pa je najmanj naporno, da pustiš žival trpeti.”

Sicer pa bi se lahko po domnevah IDNŠ vodenje drobnice v nočno zavetje spreobrnilo v pogostejše krvoločne obiske volkov podnevi. ”Tudi to je pravljica. Ni se še zgodilo, da bi se volkovi na lov odpravili sredi belega dneva. Če kdo ne verjame, naj gre z mano na prežo,” je še dejal naš sogovornik. LORI FERKO

---