Postojnski krizni štab na obisku v Strasbourgu
Zadnje plenarno zasedanje tega sklica Evropskega parlamenta so spremljali tudi Slovenci, ki jih v Strasbourgu običajno ne vidimo. Gre za približno 35 pripadnikov kriznega štaba Žled iz Postojne in okolice. Njihov obisk slučajno sovpada tudi z glasovanjem o novih pravilih glede delovanja t. i. solidarnostnega sklada EU.
Sandi Curk, organizacijski vodja postojnskega kriznega štaba
STRASBOURG
> Skupino 35 pripadnikov omenjenega kriznega štaba, ki so jo sestavljali prostovoljni gasilci, sodelavci Rdečega križa, uslužbenci centra za socialno delo za Postojno in Pivko ter predstavniki občin Postojna in Loška dolina, je v Strasbourg pripeljal Sandi Curk, organizacijski vodja kriznega štaba.
Gostje so v parlamentu predstavili - v besedi in s fotografijami - grozljive posledice februarskega žleda in poplav ter težak boj z njimi, ki so ga vodili. A iz besed vseh je obenem vel optimizma. Župan občine Loška dolina Janez Komidar je besedam Curka "ko udari narava, se pokaže njena moč" tako dodal, da se je februarja pokazala moč človeka kot posameznika in v skupini - in to jih je in jih bo tudi v prihodnje "obdržalo nad vodo".
Obiskovalce je v Strasbourgu gostil evropski poslanec Jelko Kacin, a ob današnjem obisku v Evropskem parlamentu so jih pozdravili tudi drugi poslanci iz Slovenije - Lojze Peterle, Milan Zver, Ivo Vajgl in Romana Jordan. Dobrodošlici se je pridružil še veleposlanik Slovenije pri Svetu Evrope, ki ima sedež v Strasbourgu, Damjan Bergant.
Dogovorjene spremembe bodo podaljšale rok za vložitev zahtevka za pomoč z 10 na 12 tednov ter obenem podaljšale rok za porabo denarja z enega leta na 18 mesecev. Omogočile bodo tudi izplačilo 10 odstotkov pomoči v naprej (ob zgornji meji 30 milijonov evrov) ter poenostavile pogoje za dodelitev pomoči pri manjših, regionalnih nesrečah.
Sredstva iz solidarnostnega sklada so načeloma namenjena pomoči ob velikih naravnih nesrečah. Država članica EU lahko zanje zaprosi v primeru, ko škoda presega tri milijarde evrov oz. 0,6 odstotka njenega bruto nacionalnega dohodka. A pomoč je na voljo tudi ob manjših, regionalnih naravnih nesrečah. Pri slednjih se uvaja nov enoten prag za upravičenost do pomoči - škoda nad 1,5 odstotka bruto domačega proizvoda regije.
Slovenija je 4. aprila oddala vlogo, v kateri prosi za dodelitev denarja iz solidarnostnega sklada EU. Skupna ocena neposredne škode, ki so jo v obdobju med 20. januarjem in 27. februarjem povzročili žled, visok sneg in poplave, in intervencijskih stroškov znaša 428,7 milijona evrov, dodatno je izpad prihodka v gospodarstvu ocenjen na 40,7 milijona evrov. Skupna ocena škode tako znaša 1,5 odstotka BND Slovenije.
Slovenija odločitev o vlogi pričakuje najpozneje v začetku leta 2015, saj jo morata poleg Evropske komisije potrditi tudi Evropski parlament in Svet EU.
STA