Postojna (p)ostaja središče krasoslovja
V Postojni letos zaokrožujejo deset let podiplomskega študija krasoslovja, ta teden (od ponedeljka do sobote) pa se odvija že 20. mednarodna krasoslovna šola. Strokovnjaki z vseh celin na njej razpravljajo o matičnem krasu na konferencah, pa tudi v živo, na ekskurzijah.
Ekskurzije so pomembne, da si krasoslovci ustvarijo podobo o izvornem, matičnem krasu. Včeraj popoldne so si ogledali Planinsko polje.
POSTOJNA> Pred dvema desetletjema je postojnski Inštitut za raziskavo krasa, ki deluje v okviru ZRC SAZU, organiziral prvo mednarodno konferenco krasoslovcev. “Prihajalo je do novih poimenovanj pojavov in reliefnih oblik, ki so bili že raziskani. Včasih so se med njimi znašli tudi napačni termini in definicije. Krasoslovje pa se je začelo tu, na matičnem, Dinarskem krasu, kjer so reliefne oblike najbolj čiste in jasne,“ je o enem ključnih razlogov za začetek mednarodne krasoslovne šole pred dvema desetletjema včeraj povedal dr. Andrej Mihevc z Inštituta.
Drugi povod za organiziranje mednarodne krasoslovne šole je bila tudi želja za promocijo Krasa in krasa ter mlade države Slovenije, je še pojasnil Mihevc.
Teme dosedanjih mednarodnih krasoslovnih šol od leta 1993 dalje: klasični kras, polja, vrtače, brezna, jamski sistemi, alpski kras, bresztropne jame, udornice, kontaktni kras, tipi krasa, kraška terminologija, datiranje kraških sedimentov, kras v različnih kamninah, trajnostno upravljanje z naravnimi in okoljskimi viri na krasu, upravljanje s čezmejnimi kraškimi vodonosniki, kraški sedimenti, jamska klima, dinarski kras, varovanje podzemnega krasa.
Po dvajsetih letih se je šola tako uveljavila, naš kras pa nudi udeležencem toliko izzivov, da s prijavami nimajo nobenih težav. Celo obratno, pravi Mihevc, včasih jih je že skoraj preveč: “Letos je udeležencev samo 120, kar me veseli, saj lahko vse bolj kakovostno izpeljemo.“
Hudomušno še omeni, da je bil prvi dan, ponedeljek, za nekatere udeležence zelo stresen, saj so se morali privaditi na majhnost kraja: “Nekomu iz Džakarte je težko pojasniti, da sta v Postojni samo dva semaforja,“ pojasni.
In financiranje? Udeleženci sami plačajo kotizacijo, bivanje in hrano, organizator pa strokovne ekskurzije. Pomagajo jim tudi občina in obe največji turistični jami v bližini: Škocjanske in Postojnska.
Letos se bodo udeleženci ukvarjali s kraškimi pojavi, nastajanjem kraških reliefov, z razvojem krasa v različnih pokrajinah in s človeškimi vplivi na kras. “V zadnjih dveh desetletjih so raziskovalci krasa prispevali številna nova odkritja. Zato je 20. mednarodna šola priložnost, da pregledamo sedanje razumevanje različnih kraških oblik in procesov, poudarimo napredek v raziskovanju v zadnjih dveh desetletjih in opozorimo na izzive in perspektive za naslednjo generacijo raziskovalcev krasa,” utemeljujejo izbor letošnje teme prireditelji. Včeraj, drugi dan srečanja, so predavatelji predstavili kraške pojave z različnih koncev sveta. Romunski krasoslovec Aurel Persoiu je, denimo, razlagal, kako nastajajo kapniki v kraških jamah iz ledu.
Doktorski študij krasoslovja
Postojnski krasoslovci svoje znanje poleg na mednarodnih krasoslovnih šolah že okroglih deset let razširjajo tudi na podiplomskem oziroma doktorskem študijskem programu krasoslovja. Poteka sicer poteka pod okriljem Univerze v Novi Gorici, a se v celoti izvaja v Postojni, na Inštitutu za raziskovanje krasa, ki je eden izmed ustanoviteljev Univerze v Novi Gorici. Tudi večina predavateljev programa, katerega vodja je dr. Andrej Kranjc, je z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU, poleg njih pa predavajo še tuji profesorji ter predavatelji iz drugih slovenskih znanstvenih in izobraževalnih ustanov.
TAM, MUZ