Poklon velikemu rojaku Josipu Gorupu

V sredo je minilo natanko sto let od smrti na Reki živečega Josipa Gorupa, pl. Slavinjskega, po rodu doma iz Slavine. Njegovi rojaki in Slovenci, živeči na Reki, so se mu ob obletnici dostojno poklonili na reškem pokopališču Kozala.

Zbrani na spominski svečanost na Reki so se poklonili  stoti obletnici smrti Josipa Gorupa Foto: Tomo Šajn
Zbrani na spominski svečanost na Reki so se poklonili stoti obletnici smrti Josipa Gorupa Foto: Tomo Šajn

REKA> Josip Gorup, rojen 1834 v kmečki družini v Slavini, je s pomočjo drugega znamenitega Slavenca, strica Franca Kalistra, postal eden najbogatejših in najznamenitejših Slovencev na prelomu 19. in 20. stoletja, čeprav je bil rojen kot preprost kmečki fant.

Začel je s trgovskimi posli - najprej v Trstu, potem v Ljubljani, po selitvi na Reko pa se je začela njegova strma pot navzgor do plemiškega naslova, ki mu ga je podelil cesar Franc Jožef. Da bi pokazal zvestobo svojemu kraju in navezanost na rodno Slavino, si je kot plemenitaš dodal pridevek Slavinjski.

Zasluga za ponovno odkritje Gorupa, tako kot njegovega strica Kalistra gre tudi Kulturnemu društvu Slavina in njegovemu agilnemu predsedniku Janku Boštjančiču. Med Slovenci, živečimi na Reki, pa je njegovo ime tesno povezano s Slovenskim domom, središčem in sedežem Slovenskega kulturnega društva Bazovica, saj je ta reprezentančna stavba nekoč pripadala Gorupovim. Josip Gorup je po smrti prve žene dal zgraditi družinsko grobnico na reškem pokopališču Kozala, ki jo je zasnoval znani hrvaški arhitekt, Plečnikov sodobnik Ivan Rendić.

Grobnica je dolga desetletja po drugi vojni propadala, dokler je hrvaška država ni obnovila in razglasila za kulturni spomenik državnega pomena. Pred grobnico so se na obletnico Gorupove smrti zbrali člani krajevne skupnosti in Kulturnega društva Slavina, slavenski gasilci in predstavnika Občine Postojna. Na spominski svečanosti, ki jo je povezovala reška Slovenka in znana novinarka Marjana Mirković, je o liku Josipa Gorupa spregovoril Janko Boštjančič, poudaril je njegovo navezanost na rodno Slavino, kulturno širino in mecenstvo umetnikom.

Med njimi je Gorup denarno pomagal Simonu Gregorčiču pri izdaji poezij, za kar mu je pesnik posvetil daljšo pesnitev. Na spominski slovesnosti jo je podal Alojz Usenik, gledališki igralec in eden nosilcev kulturnega delovanja društva Bazovica. Program je popestril nastop moške vokalne skupine Slavina.

Poleg predstavnikov svetov slovenske manjšine mesta Reka in Primorsko goranske županije ter občine Postojna je udeležence nagovoril tudi Afred Whycomb Gorup, pravnuk Josipa Gorupa, ki je prišel na spominsko svečanost iz Londona, kjer živi. Zahvalil se je organizatorjem iz Slavine in skupnosti Slovencev na Reki ter izrazil zadovoljstvo, da se je zbralo toliko ljudi.

TOMO ŠAJN


Najbolj brano