Po diplomi ne čakajo dolgo na službo
Skoraj polovica diplomantov postojnske višje šole se zaposli v šestih mesecih, četrtina celo takoj po diplomi. To kaže, da so študijski programi in način šolanja taki, ki študentom ne dajo samo papirja, temveč tudi možnost za zaposlitev, kar je danes redkost.
Na Višji strokovni šoli v Postojni so pred kratkim dobili 12 novih poslovnih sekretarjev, 21 inženirjev strojništva in sedem inženirjev gozdarstva in lovstva
POSTOJNA
> Na Višji strokovni šoli Postojna, ki deluje že enajst let, je doslej diplomiralo že 439 mladih. Med njimi je bilo največ, 306, diplomiranih poslovnih sekretarjev, 108 inženirjev strojništva ter 30 inženirjev gozdarstva in lovstva. Slednje so začeli izobraževati šele pred petimi leti.
Višja strokovna šola Postojna študente, ki so končali vse izpite. niso pa še diplomirali, spodbuja k dokončanju izobraževanja, zato je ta teden zanje pripravila skupne svetovalne ure in krajši sestanek o pripravi diplomske naloge in diplomskem izpitu.
Omejitve statusa študentov
Kot je povedala ravnateljica šole Nada Vadnov, so imeli vsako leto povprečno 76 diplomantov, letos pa se je njihovo število skorajda prepolovilo zaradi stare zakonodaje, ki študentom ni omogočala, da zaključijo izobraževanje po starih programih. “Sedaj je to ponovno možno, saj so v veljavo stopile spremembe in dopolnitve zakona o višjem strokovnem izobraževanju. Ta določa, da ima študent, ki se je vpisal pred letom 2008, pravico zaključiti izobraževanje vključno z diplomskim izpitom do konca koledarskega leta 2014 brez dodatnih študijskih obveznosti,” je pojasnila Vadnov.
Po njenih besedah na to, da mladi počasneje dokončajo študij, vplivajo ugodnosti študentskega statusa. Zakonske novosti se zato nanašajo tudi na vpisni postopek. Kdor je že bil tri leta vpisan v visokošolski program, se ne more (več) vpisati v redni študij na višji šoli, saj imajo prednost kandidati, ki pred tem še niso bili vpisani na nobeno izmed omenjenih šol.
“S tem želi država urediti dostop do pravic, ki izhajajo iz statusa, in zmanjšati vpis statusnih študentov, ki so mnogokrat izpodrivali resne kandidate za študij. Domnevamo, da se bo zato vpis malce zmanjšal, vendar pa se višje šole financirajo glede na število vpisanih v drugi letnik, tako da to ne bo vplivalo na denar, ki ga prejme šola,” meni ravnateljica.
Glede gibanja vpisa na Višji strokovni šoli v preteklem petletnem obdobju ugotavlja, da se zmanjšuje vpis v program poslovni sekretar, povečuje v program strojništvo, medtem ko se je za gozdarstvo in lovstvo po prvih številčnejših generacijah (zlasti izrednih študentov) število vpisanih zmanjšalo in ustalilo. Razlog za to so gibanja na trgu dela in predvidene zaposlitvene možnosti.
Večina jih kmalu dobi zaposlitev
Šola je sicer še nedavno načrtovala tudi program informatike kot možnost nadaljevanja šolanja za računalniške tehnike, vendar je bila njihova pobuda na ministrstvu že drugič zavrnjena.
Da bi preverili zaposljivost svojih “starih” diplomantov, so pred dvema mesecema izvedli tudi evalvacijo. Ta je po besedah ravnateljice pokazala, da so diplomanti dobili zaposlitev kar hitro. Takoj po diplomi naj bi se zaposlilo 25 odstotkov vprašanih, v prvih šestih mesecih po diplomi pa dodatnih 17 odstotkov. “Če prištejemo dobrih 39 odstotkov tistih, ki zaposlitve niso iskali, ker so bili zaposleni že med izobraževanjem, to so izredni študenti, dobimo za današnje razmere na trgu dela še vedno vzpodbuden podatek. To je 77 odstotkov zaposlenih diplomantov. Vsekakor rezultat, ki ga v trenutnih in prihajajočih razmerah trga dela ne bo zlahka ohranjati,” je še poudarila Vadnov.
LORI FERKO