Po Krasu in tirih skozi objektiv

Fotografije Jadrana in Anke Čeh se med seboj razlikujejo, vendar pa skupaj tvorijo logično in povezano celoto.

SEŽANA > Jadran in Anka Čeh sta v Kosovelovi knjižnici predstavila serije fotografij. Anka navdih črpa s Krasa, na svojih sprehodih, svojo fotografsko pripoved je poimenovala Kraške miniature in kamen, Jadrana pa je okužila zgodovina in realnost Južne železnice, naslov njegove predstavitve je Spregledane lepote Južne železnice. Oba sta predstavila kolaž fotografij, opremljen s spremljajočo glasbo.

Najprej nastane zgodba

“Prej nastane zgodba, potem fotografija. Odločiti se moraš, kaj želiš fotografirati,” pojasni Jadran. Anka pa pravi, da je zanjo fotografija terapija, sprostitev in hobi. “Pravijo, da vidim vsakega pajka,” se posmeje fotografinja. Njen zaščitni znak so namreč prav podrobnosti. Za to ima oko, ki vidi stvari, ki jih drugi ne. “Zabeležim vse, kar mi je všeč, da lahko potem doma podoživljam trenutke, ko sem opazovala svet okoli sebe,” pove Čehova.

Za Ankino fotografijo so značilne naravne barve in motivi, za Jadranovo pa žive barve in dosežki, ki jih je ustvaril človek. Tako se par dopolnjuje ne le v resničnem življenju, ampak tudi na profesionalnem področju.

Po predstavitvi fotografij se je o Južni železnici s fotografom pogovarjal divaški arhitekt Stojan Lipolt, organizator pogovornih večerov Divača - mesto nad Reko.“Ko te Južna železnica enkrat zagrabi, te ne spusti več,” pove Jadran. In doda, da ga vedno znova preseneti, kako malo vemo o ljudeh iz časa gradnje železnice.

Južna železnica so ljudje

“Vedeti moramo, da se je v obdobju gradnje pojavila kopica nezakonskih otrok, med prebivalci in delavci je kosila kolera, veliko ljudi se je na območje, kjer so gradili Južno železnico, priselilo in odselilo,” pojasnjuje Jadran o nastajanju pridobitve, ki je za vedno spremenila podobo Krasa in Primorske ter zaznamovala številne družine.

Zna pa povedati tudi zanimivo zgodbo o Sežančanih, ki so jim po otvoritvi proge rekli, da se lahko zdaj tudi sami peljejo v Ljubljano z vlakom. “Res so z vlakom do Ljubljane prišli, vendar so mnogi nazaj prepešačili, saj s seboj niso vzeli denarja za povratno vozovnico,” še Jadran doda drobec iz preteklosti. PETRA MEZINEC

---