Plinovod: ljudje se branijo, država vztraja

Danes je zadnji dan, ko zainteresirana javnost še lahko posdreduje pripombe na Poročilo o vplivih na okolje za prenosni plinovod Ajdovščina-Osp. Ob tem se mnogi sprašujejo o smiselnosti posega, ki bo močno zarezal v Kras.

Čudovito Vrhpoljsko polje v Občini Hrpelje-Kozina bodo  za traso plinovoda med Ajdovščino in Lucijo nekega dne  razorali stroji in za seboj pustili neizbrisno sled. Ob tem pa občina niti ne bo priklopljena na plinovod.     Foto: Helena Race
Čudovito Vrhpoljsko polje v Občini Hrpelje-Kozina bodo za traso plinovoda med Ajdovščino in Lucijo nekega dne razorali stroji in za seboj pustili neizbrisno sled. Ob tem pa občina niti ne bo priklopljena na plinovod.  Foto: Helena Race

KRAS > Glavni cilj plinovoda je oskrba Istre s plinom, ta pa bo, kot sta se spomladi dogovorili slovenska in italijanska stran, v Koper pritekel iz Doline v Italiji.

Toda čeprav bo slovenski del plinovoda, od meje pri Ospu do Kopra, gradila družba Plinovodi d.o.o. (po načrtu naj bi bil zgrajen do leta 2016), ista družba nadaljuje tudi postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja za plinovod Ajdovščina-Osp. Poročilo o vplivih na okolje ter z njim povezano okoljevarstveno soglasje sta zadnja dokumenta pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja.

Krasu grozi uničenje brez javne koristi

Poleg Istre naj bi plinovod oskrboval tudi sežansko in hrpeljsko-kozinsko občino. Vendar se Sežana z zemeljskim plinom nemoteno oskrbuje že od leta 2001, za ostale kraje pa plinovod ne predvideva priključkov.

Sežanski župan Davorin Terčon zato na vprašanje, ali je zato sploh še smiselno graditi novo traso plinovoda, navaja stališče Občine Sežana: “Ker gre za zelo velik poseg v občutljivo kraško krajino in obremenitev ter degradacijo prostora, je težko tehtno zagovarjati ta plinovod; trasa naj bi namreč potekala po celotni občini Sežana.” Dodaja,da novega plinovoda še posebej ne zagovarjajo zato, ker ga v Sežani že imajo. Dobivajo ga iz Italije, od koder bi se lahko oskrbovala tudi Istra, ne da bi zato uničili Kras.

Država “povozila” nasprotovanje občin

Sežanski župan dodaja, da je sežanska občina v sklopu javne razgrnitve DPN že večkrat posredovala svoje pripombe in predlagala iskanje drugačnih rešitev na odsekih, kjer se plinovod preveč približa naseljem. “Vprašanje o smotrnosti oziroma nasprotovanje poteku trase po območju sežanske občine pa še podkrepi dejstvo, da v distribucijsko omrežje plinovoda država ne namerava priključiti večjih kraških naselij, kakor je predlagala naša občina. A pripravljalci DPN pripomb naše občine (iz leta 2009 in 2010) niso upoštevali,” sklene prvi mož Sežane.

Kritični so tudi v hrpeljsko-kozinski občini. “Za plinovod, ki gre čez območje naše občine, ni načrtovana niti možnost priklopa, kar pomeni, da občina od tega ne bo imela koristi, razen negativnih vplivov na okolje, saj je plinovod načrtovan po sredini Vrhpoljskega polja. Na zboru krajanov je občina podprla občane, ki niso soglašali s koridorjem plinovoda,” povzame župan Zvonko Benčič - Midre.

Na starih načrtih naprej

Zato smo prejšnji teden na pristojno ministrstvo za infrastrukturo naslovili vprašanje, ali je - glede na spremenjene okoliščine - sploh še smiselno vložiti toliko denarja in uničiti toliko dragocenega prostora, ko pa bi iste cilje lahko dosegli brez tega posega.

Toda država vztraja: z ministrstva za infrastrukturo in prostor pojasnjujejo, da je državni prostorski načrt za ta plinovod, ki ga je vlada sprejela novembra 2012, načrtovan v skladu z resolucijo o nacionalnem energetskem programu; ta določa mehanizme za prehod “od zagotavljanja oskrbe z energenti k zanesljivi, konkurenčni in okolju prijazni oskrbi z energijskimi storitvami”.

Država s tem projektom sledi tudi razvoju energetske učinkovitosti, “saj se bo z uvajanjem zemeljskega plina kot fosilnega goriva z najmanjšimi izpusti toplogrednih plinov izboljšala diverzifikacija energetskih virov, kar zmanjšuje vplive na okolje in odpira nove gospodarske priložnosti v regiji,” še pravijo na ministrstvu.

“Tako razpršenost dobavnih virov kot razpršenost plinovodnih povezav pa zagotavlja kar največjo raznolikost koriščenja virov zemeljskega plina, kar je ključnega pomena za zagotavljanje stalne in zanesljive oskrbe z zemeljskim plinom,” navajajo na ministrstvu in dodajajo, da načrtovalci plinovoda sledijo tudi ciljem energetske politike, ki izhaja iz energetskega zakona. Med njimi so zanesljiva in kakovostna oskrba z energijo, uravnoteženost razvoja energetskega gospodarstva, načrtna diverzifikacija različnih primarnih virov energije in ekološka sprejemljivost pri pridobivanju, proizvodnji, transportu in porabi vseh vrst energije.

AAG: “To je napačna politika!”

Toda to sploh ni res, pravi Vojko Bernard, predsednik okoljske nevladne organizacije AAG, ki bo danes vložila zahtevo za pridobitev statusa stranke v postopku pridobivanja okoljevarstvenega soglasja za plinovod. Poleg okoljskih interesov bo zastopala tudi 17 lastnikov zemljišč v sežanski občini in prebivalcev z vplivnega območja. “Prebivalci in mi smo proti, ker je na Primorskem dovolj obnovljivih virov, zlasti sonca, s katerimi bi lahko pokrili energetske potrebe. Poleg tega so glavni porabniki že ali bodo kmalu priključeni na obstoječe plinovode,” ugovor utemeljuje AAG.

“Načrtovalci se držijo zastarelih planov, poleg tega tudi kršijo evropsko direktivo - Sloveniji nalaga, da do leta 2020 poveča delež obnovljivih virov na 20 odstotkov, do leta 2030 pa na 30. Država bi morala spodbujati umeščanje obnovljivih virov energije, ne pa, da gradi plinovode!” je kritičen Bernard.

LE A KALC FURLANIČ


Najbolj brano