Pitni vodi teče voda v grlo

V ponedeljek naj bi se v Štanjelu srečali župani primorskih občin in ocenili sodelovanje z državo v zvezi z nekaterimi večjimi medobčinskimi primorskimi projekti. Med njimi je tudi projekt oskrbe Istre in Krasa s pitno vodo. Slednjemu namreč teče voda v grlo za črpanje evropskega denarja.

SEŽANA > Zato bo moralo devet sodelujočih občin visoko zavihati rokave, da bi ulovile evropske časovne termine.

Projekt izgradnje sistema, ki bi zagotovil pitno vodo Istri in Krasu, v katerem sodeluje devet občin, bi po besedah koordinatorja, v. d. direktorja Kraškega vodovoda Petra Fabianija, morali izpeljati najkasneje do začetka leta 2015. Sicer bo padlo v vodo nekaj deset milijonov evrov kohezijskega denarja iz finančne sheme za obdobje 2007-2013. “Kar pomeni, da bi morali investicijo prenesti na naslednje obdobje, za katero pa ne vemo, ali bodo iz Evrope še tako radodarni,” še dodaja Fabiani.

Pogodbo o pripravi, izvedbi in obratovanju sistema oskrbe s pitno vodo Istre in Krasa so v Sežani podpisali v začetku februarja 2011, ob čemer so jih s sektorja za kohezijsko politiko in investicije okoljskega ministrstva opozorili, naj se gradnje lotijo že naslednje leto, sicer ne bodo ujeli evropskih časovnic.

Nagaja jim služnost

Sodelujoče občine - Hrpelje-Kozina, Sežana, Miren-Kostanjevica, Ilirska Bistrica, Komen, Divača, MO Koper, Izola in Piran - pa se do danes še niso “prebile” skozi dolgotrajne administrativne postopke za pridobivanje ustreznih soglasij in dovoljenj za razširitev in obnovo vodovodnega sistema. Zato se gradnje sistema, ki bi ga morale končati do konca leta 2014, še niso lotile.

“Vmes je država spremenila nekatere uredbe, zaradi katerih so se postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja zavlekli, predvsem pa imamo kar nekaj težav pri pridobivanju služnosti na parcelah v zasebni lasti, največ v hrpeljsko-kozinski občini. S tem se večajo tudi stroški občin, za nameček je država z aneksom k pogodbi plačevanje služnosti naložila občinam,” pojasnjuje Fabiani. Del krivde občin tudi priznava: “Vsi skupaj bi morali prej začeti s postopki, biti bolj aktivni. Vendar sem optimist: kar smo si zastavili, moramo peljati naprej in tudi izpeljati.”

(Pre)togi zakoni

Hrpeljsko-kozinski župan Zvonko Benčič - Midre težave s pridobivanjem služnosti v “njegovi” občini ne želi komentirati, nadeja pa se, da bodo vsi skupaj učinkovitejši, predvsem pa, da država ne bi bila tako toga v svoji zakonodaji; ta med drugim vztraja pri dolgotrajnem postopku pridobivanja služnosti; traja namreč najmanj eno leto.

Kako torej naprej, da bi še ujeli kohezijski vlak? “Te dni smo na odgovorno ministrstvo poslali dopis, v katerem jih prosimo za podaljšanje roka za črpanje evropskega denarja,” seznanja Fabiani. In dodaja, da se je nedavnemu koordinacijskemu sestanku pridružil tudi državni sekretar vlade Gašpar Gašpar Mišič, ki je imel ob podpisu pogodbe leta 2011 vlogo koordinatorja projekta, sedaj pa je svetu županov sodelujočih občin obljubil, da bo na državni ravni skušal vzpodbuditi spremembo toge zakonodaje v smeri poenostavitve oziroma skrajšanja postopkov pridobivanja dovoljenj za gradnjo.

Mišič nam je potrdil, da je z odgovornimi že izpeljal nekaj sestankov na to temo. S podrobnejšimi informacijami še ni seznanil niti Fabianija. Ta dodaja, da ni potrebno odkrivati tople vode, le po sosedih Italijanih se je vredno zgledovati, saj ti znajo po hitrem postopku izdati gradbena dovoljenja za take linijske projekte.

Istro bi rešili suše

Davorin Terčon,župan Občine Sežana, vodilne v projektu, ni zadovoljen, da se zaradi zapletov izvedba projekta odmika. Pravi, da so župani sicer avtonomni, vendar tudi odgovorni, da postopke pravočasno izpeljejo. Vendar naj bi nekateri med njimi celo izgubili voljo za ta projekt.

Načrtovani projekt, ki ga ocenjujejo na 46,5 milijona evrov, od tega bodo občine plačale 20 odstotkov, ostalo država iz lastnih sredstev in iz kohezijskih skladov, bi zagotovil Istri zanesljiv vodni vir (vodo s Krasa), Kras in Brkini pa bi obnovila sekundarno vodovodno omrežje, ki je že zelo dotrajano, zaradi česar se zdaj veliko vode izgubi v tleh.

“Če tega projekta ne bomo 'porinili' v iztekajočo se finančno shemo, nam sicer že pripravljena dokumentacija in potrošen denar (skupaj tri milijone) ne gredo v nič, vendar ne smemo pozabiti, da Istro lahko ponovno prizadene suša. Posledice suše pa bi z novo infrastrukturo zlahka preprečili,” sklene Fabiani.

LEA KALC FURLANIČ

---