Peticija proti nadgradnji daljnovoda Beričevo-Divača
Potem ko so se organizirali nasprotniki severne trase, so zdaj povzdignili glas še prebivalci ob južni trasi načrtovane nadgradnje daljnovoda Beričevo-Divača.
Potem ko so se organizirali nasprotniki severne trase, so zdaj povzdignili glas še prebivalci ob južni trasi načrtovane nadgradnje daljnovoda Beričevo-Divača Foto: Obdelava: Igor Tavčar
ŠKOFLJICA
> Združeni v Civilno iniciativo proti južni trasi daljnovoda Beričevo-Divača so danes predstavili peticijo, ki jo je v zadnjih treh tednih osebno podpisalo več kot 1200 ljudi.
“Državljani, ki prebivamo ob južni trasi obstoječega daljnovoda, nikakor ne želimo breme izpred svojega praga prestaviti na sosedovega, ne moremo pa dovoliti, da se nas v javnosti ne omenja. Dva daljnovoda bosta tako za naseljena področja kot naravno okolje ob južni trasi zagotovo preveliko breme, zato naj se le to porazdeli,” so zapisali v peticiji.
Proti južni trasi po navedbah omenjene civilne iniciative govori več nacionalnih dokumentov, saj bo v tem primeru treba zgraditi povsem novo traso, kar pomeni obsežen poseg v naravo, hkrati pa bi zgolj na območju občine Škofljica neposredno pod žice prišlo 16 objektov. “V primeru izbora severne variante se stanje za nikogar ne spremeni. Trase in varovalni pasovi ostanejo nespremenjeni. Breme ostane porazdeljeno. Kljub izbiri severne trase namreč južna ostane obremenjena z že obstoječo traso s 400 kV daljnovodom,” pravijo.
Po navedbah civilne iniciative proti južni trasi je povsem nesprejemljivo, da se poleg obstoječega visokonapetostnega enosistemskega daljnovoda zgradi še en visokonapetostni dvosistemski daljnovod, ki pomeni znatno povečanje elektromagnetnega polja pa tudi zvočnega onesnaženja. “Argument, ki je bil lansiran v javnost, da bi bila izgradnja južne trase cenejša, težko zdrži, saj gre za povsem novo traso, ki je 30 odstotkov daljša kot severna. Hkrati pa po naših podatkih ocena vrednosti še ni izdelana,” so poudarili predstavniki iniciative na današnji novinarski konferenci.
Ministrstvo za infrastrukturo in prostor ter Eles so pozvali, da pred odločitvijo o izboru severne ali južne trase daljnovoda predstavi možnost nove trase, ki bi se povsem izognila poseljenim delom države. “Pri čemer naj bo edino vodilo, da mora biti daljnovod od naseljenih področij umaknjen vsaj 800 metrov,” menijo. Obenem želijo, da se predstavnike civilnih družb, tako proti južni kot proti severni trasi, vključi v postopek kot stranske udeležence, da bodo imeli možnost aktivnega sodelovanja pri projektu.
STA