Opojna sivka navdušuje v več različicah

Težkim časom navkljub, ki botrujejo kmetijstvu, so nosilci letošnjega festivala sivke dokazali, da v tej rastlini vse več Kraševcev vidi poslovni izziv. Dodatno ga bogati čedalje bolj pestra paleta izdelkov iz sivke in predvsem vse večje povpraševanje kupcev.

IVANJI GRAD > Minuli konec tedna je ves Ivanji Grad spet dišal in utripal v sinjih barvah sivke. Tradicionalni festival sivke je v ta mali kraj na Krasu od blizu in daleč privabil več kot tisoč obiskovalcev. V živo so si ogledali žetev te opojno dišeče rastline, njeno destilacijo, se udeležili delavnic (o sivki v kulinariki, aromaterapiji s sivko, izdelovanju mila in druge) in masaže, fotografskega natečaja, mladinskega glasbenega festivala, rekreacije po okoliških poteh ali pa zgolj ogleda tržnice. “Pred leti sem bila v Provansi in tokratni vtisi s kraško sivko so podobni tamkajšnjim. Kot farmacevtka opažam, da gredo sivkini izdelki tudi pri nas vse bolj v prodajo,” je povedala ena od obiskovalk, Jasna Majdič iz Kranja. Zadovoljni so bili tudi obiskovalci iz tujine “Za obisk Krasa so me navdušili prijatelji iz Slovenije, ki so se teh dogodkov udeleževali že prejšnja leta. Česa podobnega pri nas nimamo, sam pa sivko uporabljam v kozmetiki in za blažitev manjših zdravstvenih težav. Zato bo z mano odšel spomin v obliki sivkinega mila,” je dodal Bryce Maynard iz ZDA.

“Iz skromnih začetkov sedaj beležimo že več kot 60.000 sivkinih grmičkov na Krasu. Večje plantaže so v Ivanjem Gradu, Brjah pri Koprivi, Divači, Povirju, Kregolišču, Gabrovici, Lokvi, Brestovici, Škrbini, Senožečah, Štanjelu in Avberju. Ker je interes po zasaditvi te dišavnice tudi od drugod, je nujno, da se še bolj povezujemo in si izmenjujemo izkušnje,” je vlogo povezovalca “sivkarjev” predstavil Bogdan Križman.

Letos sta pri pripravi festivala združila moči zlasti Križman in Tanja Arandjelović, promotorka te nove kmetijske kulture na Krasu.“Čeprav v naših vrstah pogrešamo tudi strokovnjake, smo zadovoljni, da se zanimanje za sivko na Krasu širi tako med študenti, ki o njej že pišejo diplome, kot tudi med domačini. Najnovejša taka izkušnja je s sosedom kmetom. Za steljo živini je namreč uporabil tudi sivko, ki ostane po destilaciji, kar mu je omililo smrad in pregnalo muhe iz hleva,” o novosti pove promotorka. Žetev sivke na Krasu je bila prvič že leta 2008, leto prej pa sta Križman in Arandjelovićeva zasadila prvi sivkin nasad na Krasu.

BOGDAN MACAROL

---