Odprta meja bo živela v občinskem prazniku

20 let po ustanovitvi občine Hrpelje - Kozina bodo njeni občani letos verjetno le dobili občinski praznik. Ta bo, kot kaže, 7. septembra, v spomin na obeležitev pobude Odprte meje.

 Foto: Bogdan Macarol
Foto: Bogdan Macarol

HRPELJE > Svetniki so se tudi odločili, da bodo znatno zmanjšali število in pogostost podeljevanj občinskih priznanj in nagrad.

Hkrati z občinskim praznikom bodo v občini uvedli tudi občinska priznanja. Tudi teh namreč še nimajo. A kot kaže, so se od občin, ki jih že imajo, v tem času tudi nekaj naučili. Občinski svetniki so namreč ob prvi obravnavi občinskih priznanj predlagali, naj ima občina raje manj priznanj, ker so nekatere občine prav s prevelikim številom razvrednotile njihov pomen. Tako so med drugim sklenili, da se najvišje občinsko priznanje, častni občan, podelil le enemu posamezniku v enem mandatnem obdobju. Predlog ostalih občinskih priznanj, ki je vključeval zlati in srebrni grb, priznanja in zlato plaketo, pa so zmanjšali zgolj na zlato plaketo. To bodo, na županov predlog in po potrditvi na občinskem svetu, podelili zaslužnim za doprinos občini v koledarskem letu. So pa svetniki županu pustili možnost, da po lastni presoji podeljuje županove zahvale, pohvale in priznanja.

V slovenskih občinah je običajna praksa, da imajo svoj praznik. Občina Hrpelje - Kozina, ki je nastala leta 1994 na delu prejšnje razširjene občine Sežana, ki je za vse občane praznovala 28. avgust v spomin na prihod prvih partizanov v Branico, ga še vedno nima.

Leta 2002 so hrpeljsko-kozinski svetniki sprejeli odlok o grbu in zastavi, ideja o občinskem prazniku pa je zaživela šele leta 2006. “Tega leta smo začeli zbirati predloge in prek občinskega glasila opravili anketo med prispelimi idejami. V letu 2009 je župan, ki je tudi zdaj na čelu občine, imenoval petčlansko komisijo za pripravo predloga določitve dneva občinskega praznika,” je povedal predsednik te komisije Robert Kastelic, sicer zaposlen na občinski upravi.

Komisija se je sestala trikrat in izmed osmih predlogov izbor zožila na idejo Odprte meje. Ta je v takrat še z železno zaveso razdeljeni Evropi, kot spontana ljudska pobuda, kljub nejevolji Beograda in vojske, prvič zaživela 22. marca leta 1981, ko so si v Botaču, na mejni črti med občino Dolina in takratno občino Sežana, podali roke v pozdrav župana in občani. Leta 2011 pa so ob 30-letnici pobudo Odprte meje uradno razširili še na sosednjo občino Lanišće na Hrvaškem. Vse tri sosednje občine so 7. septembra lani svečano podpisale tudi listino o pobratenju.

“Ob merilu, da praznik po vsebinski plati občane povezuje in ne razdvaja ter da ga sprejmejo za svojega, je bil ta predlog po našem mnenju najboljša izbira. Verjamemo tudi, da se bo večina občanov poistovetila z njegovim sporočilom, saj ideja Odprte meje, ki je bila enkratna za takratne evropske razmere, zagovarja vrednote miru, prijateljstva, sodelovanja, solidarnosti in človekovih pravic,” je Kastelic še povzel delo komisije.

Ob prvotni podpori za marčevski datum pa je komisija upoštevala pomisleke, da spomladanski čas ni najprimernejši zaradi vremena in je zato županu in občinskemu svetu raje predlagala obeležitev septembrskega dogodka, ki je idejo Oprte meje zgolj razširil.

Vsi svetniki s tem sprva niso soglašali. Peter Valenčič (SDS) je ponovno obudil lastni predlog o ljudskem taboru, ki je bil v Brezovici, Ivan Tratnik (SLS) je kritiziral po njegovem mnenju ohlapna merila, Denis Čermelj (SD) pa je zagovarjal praznik v marcu, a so vsi trije, pa tudi vsi ostali svetniki na koncu vseeno po prvem branju podprli predlog, da občina svoj praznik slavi 7. septembra.

BOGDAN MACAROL


Najbolj brano