Odkrivanje vodnih skrivnosti Krasa

Vodni viri ne poznajo meja in zato je nujno sodelovanje dveh sosednjih držav, je glavno vodilo projekta Hydrokarst, ki povezuje italijanske in slovenske raziskovalce pri preučevanju vodonosnika Reka-Timava. Obiskali smo jih na tržaškem sejmu Trieste Next.

TRST, KRAS > “Zanimanje za vsebine naše stojnice je veliko, kot lahko vidite, se neprestano tu ustavljajo obiskovalci,” pove Chiara Calligaris z oddelka za matematiko in geoznanosti tržaške univerze, ki je tudi vodilni partner projekta Hydrokarst. Obiskovalci z zanimanjem poslušajo Chiaro Piano iz centralne direkcije za okolje, energijo in gorske politike Avtonomne dežele Furlanije - Julijske Krajine, ki pojasnjuje geološko sestavo krasa. Za nekoga so to le kamni, razporejeni po mizi, za strokovnjake pa predstavljajo zgodovino Krasa. Na drugi strani stojnice so razstavljeni kozarci z različnimi materiali: mivko, gramozom in rdečo prstjo. Z enostavnim preizkusom avtorji želijo prikazati, kdaj voda ostane čista in predvsem, zakaj je kraška sestava tal tako pomembna.

Uganka: Timava

V osredju projekta Hydrokarst je preučevanje vodonosnika Reka-Timava. “Timava je zelo pomemben vodni vir, vendar pa je tudi ranljiv, zato je njegovo preučevanje zanimivo za obe državi,” pravi predstavnica tržaške univerze. Z raziskovanjem so pričeli pred letom in pol, trenutno so na sredini projekta, vrednega dober milijon evrov.

“Vse za to, da bi odkrili potek vodonosnika. Vodni tok Timave še vedno ostaja skrivnost, čeprav smo v tem času naredili pomembne korake naprej,” se pohvali Calligarisova. Tako je francoska ekipa za podmorske dejavnosti, skupaj z italijanskimi raziskovalci in speleološkimi potapljači, pričela z raziskovanjem jame Labodnica pri Trebčah in jame v Štivanu (Pozzo dei Colombi). Prišli so do 80 metrov pod morsko gladino. Da bi uganko rešili pred iztekom projekta, bi bil prevelik zalogaj, vendar pa je vsako novo spoznanje dragoceno, še pravi Calligarisova.

Prvi korak za boljšo oskrbo

Raziskave so le začetek dolgoročnega procesa pri zaščiti matičnega Krasa in njegovih vodnih virov. “Do sedaj je največji dosežek, da so se v projektu združili strokovnjaki različnih disciplin iz dveh držav. Želja, da bi ta pomemben vir zavarovali skupaj, je torej vedno močnejša,” še pove o največjem dosedanjem uspehu. Podatke še zbirajo in celotna slika bo znana ob zaključku projekta, ko bodo, to so glavni cilji projekta, določili najbolj občutljiva območja na matičnem Krasu, oblikovali skupne podatkovne baze in enotno kartografsko podlago.

“Upamo, da nam bosta potem tudi vladi prisluhnili in upoštevali naše sklepe. Na vsezadnje je prav politika tista, ki odloča, ali postane zaščita okolja tudi zakonska obveza,” še pove raziskovalka na tržaški univerzi.

Živali v vodi so dober znak

Sejma so se udeležili tudi sodelavci Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB), ki so obiskovalcem predstavili podzemne živali. “Predvsem smo bili zadovoljni z odzivom otrok in šol, veliko zanimanja pa je bilo tudi pri ostalih obiskovalcih. Želeli smo predstaviti značilnosti podzemnih živali in razširiti spoznanje, da pomagajo čistiti vodo,” pravi Nataša Mori.

Leto in pol so sodelavci inštituta zbirali vzorce na preučevanem območju iz izvirov in vrtin. “Ugotovili smo prisotnost 35 vrst živali, od tega 22 podzemnih. V literaturi je na sicer širšem kraškem območju naštetih 170 živali, od tega 73 podzemnih. Strah ljudi, da bi se te živali znašle v njihovem kozarcu, je odveč, saj jih je zelo malo, hkrati pa je prav prisotnost tako velikega števila podzemnih živali dokaz, da je voda zares čista,” pravi Andrej Brancelj iz NIB.

Voda 200 metrov pod zemljo

Pomemben del raziskav so opravili tudi na Geološkem zavodu Slovenije, kjer kot največji uspeh ocenjujejo, tako pravi Janko Urbanc, izdelavo nove vrtine v Štorjah: “V tej vrtini smo našli podzemno vodo na približno 200 metrih globine, vrtina pa je sicer globoka 250 metrov. Po naših ocenah je te vode precej in bi jo bilo mogoče tudi izkoriščati.”

Vrtina v Štorjah bo raziskovalcem razkrila tudi, kakšna so nihanja vode, saj ima nameščeno sondo za spremljanje ravni, elektroprevodnosti in temperature. “Spomladi so v vrtini opravili sledilni poizkus. Barvilo se je pojavilo v izviru Timave,” še pojasni Urbanc. To pomeni, dodaja, da sta reki Reka in Timava med seboj povezani s podzemnimi rovi. Na Geološkem zavodu pa so tudi izmerili podatek o hitrosti podzemne vode, ki je pomemben, saj je od hitrosti odvisno, kako hit-ro bi se onesnaževanje pojavilo v virih pitne vode.

PETRA MEZINEC

---