Očitki o zlorabi evropskega denarja

Namesto za gradnjo optičnega omrežja v krajih, ki sploh nimajo dostopa do širokopasovne povezave, je bila večina od 18 milijonov evropskih sredstev porabljena za območja sivih lis, da bi zasebni investitor tako pridobil omrežje, piše v pismu, ki ga je izolsko podjetje Elta naslovilo nekaterim poslancem.

Na območju Krasa in Bistriškega so v tla vkopali le povezovalne kable med naselji, razvode po naseljih pa večinoma speljali po zraku, je eden od očitkov družbi Vahta in sežanski občini kot nosilki projekta  Foto: Marica Uršič Zupan
Na območju Krasa in Bistriškega so v tla vkopali le povezovalne kable med naselji, razvode po naseljih pa večinoma speljali po zraku, je eden od očitkov družbi Vahta in sežanski občini kot nosilki projekta  Foto: Marica Uršič Zupan

SEŽANA, KOMEN, HRPELJE, ILIRSKA BISTRICA > Gradnja širokopasovnega omrežja za območje občin Sežana, Komen, Hrpelje-Kozina in Ilirska Bistrica, ki poteka s pomočjo evropskih sredstev, glavna nosilka projekta pa je sežanska občina, se že ves čas zapleta in zamuja. Ves projekt bi moral biti končan do konca leta 2012, a mnogo uporabnikov na optične kable še vedno ni priključenih. Vmes se je zapletlo tudi s črpanjem evropskega denarja, saj je država en obrok plačila odtegnila, zdaj pa so se v javnosti pojavili še očitki o nenamenski porabi evropskih sredstev. Ta niso majhna, saj znašajo kar 18 milijonov evrov.

Denar porabljen v korist zasebnega podjetja?

Vsoto je EU odobrila za gradnjo optičnega omrežja do gospodinjstev s statusom bele lise (ki nimajo širokopasovnega dostopa do interneta) in kot piše v pismu, ki ga je pristojnim in tudi poslancem včeraj poslalo izolsko podjetje Elta, je bil večji del teh sredstev “porabljen v korist zasebnega podjetja Vahta d.o.o., s katerimi je ta družba praktično prevzela Telekomove posle ter naročnike na Krasu in to s pomočjo javnih sredstev, ki imajo status državne pomoči na prepovedanem področju sivih lis,” kar je po evropskih smernicah prepovedano.

“Občini Sežana in podjetju Vahta d.o.o. ni bil primarni namen zagotoviti širokopasovni dostop belim lisam, temveč jim je to predstavljalo zgolj način za pridobitev evropskih sredstev, da bodo lahko s prepovedanim priključevanjem sivih lis prevzeli omrežje in naročnike Telekoma Slovenije v vrednosti cca. 10.000.000 evrov,” navajajo očitki.

V podkrepitev tega stališča pojasnjujejo, da investitor in izvajalec za bele lise nista zgradila klasičnega optičnega omrežja do gospodinjstev, kot je nalagal javni razpis in kakor to počneta T2 in Telekom, temveč omrežje po “G-pon” sistemu, pri katerem si vlakno deli kar 64 naročnikov, medtem ko pripada pri optiki T2 in Telekoma vsakemu naročniku vsaj eno celo vlakno.

Optični kabli na drogovih elektro napeljave namesto pod zemljo

Drugo dejstvo, ki je že med gradnjo motilo tudi občane je, da so optične kable postavili na drogove elektro napeljave in ne vkopali v zemljo, kot so do sedaj počeli vsi izvajalci gradnje optičnih omrežij. “Tako so na račun kakovosti in zmogljivosti omrežja omogočili preusmeritev večine odobrenega denarja na sive lise ter prikrajšali naročnike na belih lisah za hitrost in kakovost samega omrežja (kitajska tehnologija),” navaja pismo in dodaja, da sta takoj po postavitvi omrežja občina Sežana in Vahta pričeli s priključevanjem sivih lis, ker da naj bi bil že od začetka to prikriti namen projekta.

Pri tem avtorji pisma poudarjajo, da morajo biti evropska sredstva porabljena izključno za namen, za katerega so bila odobrena, morebitni višek pa da je treba vrniti. Zato naj bi sledila tudi prijava na Evropsko komisijo.

Preusmeritev uporabnikov na drugo omrežje

Avtorji pisma ob tem navajajo, da ne gre le za zlorabo evropskih sredstev, temveč tudi za preusmeritev uporabnikov s Telekomovega in drugih omrežij na omrežje Vahte oziroma podjetja FMC, ki je uradni izvajalec projekta in bo dvajset let tudi lastnik omrežja (Vahta nastopa kot podizvajalec podjetja FMC). Tako bo, kot navaja pismo, “z evropskimi sredstvi zasebno podjetje v nekaj letih izbrisalo Telekom s tržišča na teh prostorih”. To pa pomeni tudi razvrednotenje podjetje Telekom, katerega glavna vrednost je prav infrastruktura. MUZ


Najbolj brano