Obnova omrežja za boljšo oskrbo z elektriko
Kar 9,8 milijona evrov bo stala rekonstrukcija, ki te dni poteka v bistriški razdelilno-transformatorski postaji (RTP). Prenovili bodo sistemski in daljnovodni del stikališča ter distribucijski del s 110/20- kilovoltno transformacijo.
Bistriško RT postajo so zgradili pred 73 leti. Dvakrat so jo dogradili, sedaj je čas za temeljito rekonstrukcijo, ki pa ne bo motila vsakdanje oskrbe z električno energijo. Foto: Lori Ferko
ILIRSKA BISTRICA> Po prvih špekulacijah, da v RTP ob cesti proti Podgradu kopljejo gradbeno jamo za postavitev vetrne elektrarne na Volovji rebri, je zdaj jasno, da ta nastaja, vendar na desnem polju zemljišča. Na nasprotnem polju se nadaljuje obnova stikališča v plinsko izolirani izvedbi, skupaj s postavljanjem tehnološke in komandne stavbe ter daljnovodnih portalov v smeri proti Pivki.
Kot so povedali v družbi Elektro Slovenija (Eles), je bilo prvo tukajšnje stikališče zgrajeno pred 73 leti, na trasi daljnovoda Doblar–Matulji.
Kasneje so ga dvakrat dogradili, sedaj pa je treba zaradi dotrajanosti opraviti rekonstrukcijo. Pri tem sta soinvestitorja Eles in Elektro Primorska, ki sta skupaj prenovila že koprsko postajo.
Direktor sektorja za prenosno omrežje v Elesu Marko Hrast pravi, da bistriška RTP postaja objekt zgodovinske vrednosti, ne nazadnje tudi zato, ker je edina napajalna točka za bistriško območje in je vitalnega pomena za prebivalce ter gospodarstvo v okolici.
“Ta del je po svoje dokaj ranljiv, ker je po eni strani še vedno napajan s 75 let starim daljnovodom iz Divače, po drugi strani pa se nadaljuje naprej do Matuljev, tako da ne gre za prav vrhunsko napajanje. Glede na to, da planiramo obnovo daljnovoda iz Divače, je bilo logično, da tudi ta objekt, ki je star 35 let in je dotrajan, obnovimo in posodobimo,” Hrast že napoveduje novo rekonstrukcijo v Divači, ki se bo začela po koncu sedanje. Ta bo tudi dražja, saj bo prenova daljnovoda Divača–Pivka–Ilirska Bistrica zajela 28 kilometrov trase.
“Računamo, da bomo ključna gradbena dela na stavbi končali do letošnjega septembra, ko je predviden prevzem ključne tehnološke opreme stikališčnih naprav GIS v oklopljeni izvedbi. Spomladi leta 2013, ko bo vse zmontirano, bomo začeli s postopkom priklopa. Do poletja bodo testiranja pod streho, sledile bodo zaključne meritve montaže. Predvidevamo, da bomo do konca leta 2013 dobili uporabno dovoljenje,” meni Hrast.
Bistriško stikališče ves čas nastaja v zaprti izvedbi, kar pomeni, da bo kljub gradbenim delom obratovalo nemoteno. Nova oprema bo zagotovila večjo zanesljivost dobave električne energije na tem območju in dovolj rezervne zmogljivosti, če bi prišlo do razvoja industrije ali gradnje železniške napajalne postaje v Ilirski Bistrici. Hkrati se bodo zmanjšali stroški vzdrževanja. Po Hrastovih ocenah približno za polovico, manjše pa bodo tudi možnosti okvar.
LORI FERKO