Oblak nesreče nad gradom Štanjel

Občina Komen, ki je lastnica kompleksa gradu Štanjel, spet ni imela sreče pri iskanju najemnika. Tudi na drugi razpis za oddajo tega zgodovinskega kraškega bisera se ni odzval nihče.

ŠTANJEL>“Po prvem neuspelem razpisu za najem kompleksa gradu Štanjel marca letos smo ga ponovno objavili in tudi podaljšali rok, vendar potencialnega najemnika še ni na obzorju,” je včeraj povedala Andreja Štok, svetovalka za splošne zadeve na komenski občini. In dodala, da se tako na prvo kot na drugo zbiranje ponudb ni prijavil nihče. “Z nekaj interesenti smo se sicer pogovarjali, vendar do želenega izida nismo prišli,” je še dodala Štokova. Občina je kot lastnica kompleksa gradu Štanjel zbirala ponudbe za oddajo restavracije z vinoteko, galerije Lojzeta Spacala, Fabianijeve dvorane in Kvadratnega stolpa.

“Po prekinitvi pogodbe s prejšnjim najemnikom, ki je imel v najemu restavracijo z vinoteko, vendar se mu finančna slika ni izšla, smo se odločili, da v najem za gostinske in kulturne namene ponudimo celoten kompleks. Ocenili smo namreč, da bi tako ne prihajalo do morebitnih trenj med več najemniki, kar se je v preteklosti že dogajalo,” je še pojasnila občinska svetovalka. Vendar pa, kot kaže, ta opcija ni uspešna, zato na občini razmišljajo, da bi prostore oddali posamično. Za kar pa so posamezniki že pokazali interes, še dodajajo. In kar jim omogoča tudi zakonodaja. Pogodbo za prostore, namenjene kulturi, so najemnici Mariji Švagelj ravnokar podaljšali do konca leta.

V zadnjem razpisu so dodali še določilo, da užitek na kompleksu gradu lahko pridobi ali posameznik ali pa skupina, ki jo zastopa ena oseba, ostali pa so soizvajalci. Sicer pa so prostori v kompleksu štanjelskega gradu zaradi svoje velikosti zahtevni za vzdrževanje. Kompleks je zaščiten kot spomenik državnega pomena.

Mesečna najemnina za ves kompleks je 800 evrov. Komenski župan Danijel Božič dodaja, da bi pogodbo najprej sklenili za deset let, če bi bil obojestranski interes, bi jo podaljšali še za deset let. Po prvem letu pa bi, v kolikor bi najemnik izpolnil vse zahteve pogodbe, užitek vpisali v zemljiško knjigo, kar bi mu zagotavljalo zaščito pred morebitno enostransko prekinitvijo pogodbe.

Arhitekt Matej Mljač iz Lokve ocenjuje, da bi v gradu lahko zaživela javna dejavnost, kar je ustanova Maksa Fabianija predlagala že leta 1999. “Tedaj smo v gradu organizirali arhitekturno-urbanistično delavnico, na kateri smo iskali rešitve za grad. Predlagali smo, da bi v njem uredili osnovno šolo, ki jo je občina kmalu zatem za podobno vsoto denarja, kot bi stala obnova gradu, zgradila v neposredni bližini. Tedaj so se naši zamisli uprli lokalni veljaki in starši, češ da svojih otrok ne bodo pošiljali v ruševine gradu. Vendar, po svetu je znanih več takih primerov oživitve starih objektov in s tem ni nič narobe, ravno nasprotno,” sklene Mljač. Meni še, da se nad štanjelskim gradom zgrinja oblak nesreče, saj je birokracije v resornih ustanovah preveč in odgovorni zato ne razumejo, da tak objekt potrebuje najprej ustrezne vsebine, ki bi pritegnile tudi investitorje.

LEA KALC FURLANIČ

---