Občina je končno prisluhnila Civilni zaščiti

Ta teden se bo območna enota Civilne zaščite Divača po nekaj letih iskanja končno vselila v primernejše prostore za svojo dejavnost. Občina jim je namreč dodelila prostore stare knjižnice na Kraški cesti 57.

DIVAČA>“Zelo smo zadovoljni, da so nam občinski svetniki in župan Drago Božac prisluhnili in razumeli našo prostorsko stisko ter nam dodelili prostore stare knjižnice,” je prejšnji teden povedal poveljnik območne enote Civilne zaščite (CZ) Matej Bezeljak.

“Ti prostori so veliko bolj ustrezni za naše delovanje, za skladišče in dostop,” je še dodal, medtem ko je s sodelavci prenašal opremo v večje, dostopnejše in primernejše prostore.

Župan odločil: CZ ima prednost

Od leta 1991, odkar delujejo, so se z vso opremo vred gnetli v prvem nadstropju iste stavbe na Kraški 57, kjer so imeli na voljo dve majhni sobi. Vso (tudi težko) opremo in aparature so morali v primeru intervencij nositi v prvo nadstropje, za izobraževanja pa sploh niso imeli pogojev.

Poleti so se zato prijavili na občinski razpis za najem stare knjižnice, toda ker so občinska služba, niso izpolnjevali pogojev. Nato je župan v skladu s svojimi pristojnostmi razveljavil razpis in s posebnim sklepom CZ omogočil možnost selitve v dvakrat večje prostore. Ocenil je namreč, da ima CZ absolutno prednost pred katerim koli najemnikom, ki bi sicer plačeval najemnino. Odločitev je na seji občinskega sveta podprla tudi večina svetnikov.

Občanom so ves čas ob strani

Divaški odbor CZ si bo v pritličju stavbe na Kraški 57 lahko v treh sobah, hodniku in kopalnici uredil primerno skladišče in večjo delovno sobo, ki jo bodo lahko za svoja srečanja koristila tudi društva. Tako se, denimo, dogovarjajo z avto moto društvom, pa z balinarskim društvom in drugimi, dodaja Bezeljak. Upa še, da bodo v prihodnje pred vhodom uspeli dograditi nadstrešek za svoje vozilo, ki ga sedaj parkirajo v garaži bližnjega hotela. CZ Divača šteje enajst članov, ki delajo prostovoljno, pokrivajo pa območje Senožeč, Divače in Vrem z Brkini. Dosegljivi so ves čas, pomagajo pri naravnih ujmah, požarih, kemičnih zastrupitvah, razkužujejo območja nalezljivih bolezni (na farmah), oskrbujejo z vodo in še marsikaj. Največkrat za intervencije koristijo svoj lastni dopust. Na leto od občine prejmejo 16.000 evrov. Večina tega denarja porabijo za opremo, “ki pa še zdaleč ni popolna, saj so državni predpisi vse strožji”, opozarja Bezeljak.

LEA KALC FURLANIČ

---