O zaščiti primorskih nepremičnin tudi na okrogli mizi

V sredo ob 17.30 bodo v sejni sobi sežanske občine govorili o pobudi za zaščito trga nepremičnin in prepoved prodaje nepremičnin na Primorskem tujcem. Civilna iniciativa Kras in Civilna iniciativa za Primorsko sta v goste povabila uvodničarje Borisa Pahorja, Jožeta Pirjevca in Antona Prosena. Okroglo mizo so naslovili: Evropska unija - zaščitna klavzula na Primorskem?!

SEŽANA> Civilni iniciativi sta napisali tudi pismo in ga naslovili na predsednika države Danila Türka, premirja Boruta Pahorja, predsednika državnega zbora Pavla Gantarja in še na 73 drugih naslovov. V pismu iniciativi, v imenu katerih sta se podpisala Robert Rogič in Božo Novak, opozarjata, da se je z vstopom Slovenije v EU 1. maja 2004 sprostil tudi trg nepremičnin, “s tem pa se je začela postopna razprodaja - erozija - našega ozemlja” in erozija nacionalne identitete.

Načrtne in strateške politike na vladni ravni na pa na tem področju pa ni, opozarjata. Zaradi povečanega povpraševanja po nepremičninah na Krasu s strani italijanskih državljanov so se cene s 15 evrov za kvadratni meter zemljišča dvignile na 120 evrov in več, kar si domačini le stežka privoščijo, opozarjata inicitivi. In pismo podkrepita s številkami: “Ocenjujemo, da je po vstopu Slovenije v EU na Krasu in Primorskem do konca leta 2010 nakupilo nepremičnine vsaj 1000 tujih državljanov, velika večina italijanskih.”

Iniciativi menita, da Slovenija lahko navedene težave prepreči, če sproži postopek za zaščito trga nepremičnin pri Evropski komisiji. To lahko stori le še do 1. maja letos.

Celotno besedilo pisma:

Letos mineva sedem let od vstopa Slovenije v Evropsko unijo (EU). Spominjamo se velikih obljub, pričakovanj, sanj in ciljev. Ugotavljamo, da se danes mnogi upravičeno sprašujemo, ali je Slovenija, v kakršni danes živimo, zares država, za katero smo se zavzemali in borili pred dvajsetimi leti.

V očeh mednarodnih opazovalcev Slovenija deluje kot demokratična, suverena, pravna in socialna država, z vstopom v EU si je tak ugled zagotovo pridobila. Vendar je morala pred vstopom v EU izpolniti nekatere pogoje, katerih posledice se danes kažejo kot izrazito negativne za nekatere med nami.

S spremembo 68. člena Ustave Republike Slovenije smo zadostili enemu izmed številnih pogojev za vstop v EU in tako omogočili nakup nepremičnin na našem ozemlju vsem državljanom držav evropskega gospodarskega prostora. Že takrat so mnogi izražali pomisleke glede tega posega v temeljne konstitutivne dokumente naše države, saj so znali dolgoročno predvideti črn scenarij, zlasti za obmejna območja. Opozorili so na nevarnost razprodaje slovenske zemlje, ki bi jo zlahka pokupili državljani držav evropskega gospodarskega prostora, zlasti sosednjih držav, saj so ti ekonomsko zagotovo močnejši in tudi mnogo številčnejši. Od 1. maja 2004 meje niso več prepreka, sprostil se je trg nepremičnin, začela se je postopna razprodaja – erozija – našega ozemlja. Sicer ne v obsegu in s takšno hitrostjo, kot so nekateri napovedovali, zato smo pogosto priča izjavam oblasti: »Saj še zdaleč ni tako hudo, kot bi lahko bilo.« Vendar je erozija ozemlja zaradi prodaje nepremičnin tudi postopna erozija nacionalne identitete, kar še kako dobro vedo Slovenci na Krasu pod italijansko oblastjo. Tudi ta del Krasa je bil še ob zadnjem popisu prebivalstva pod

Avstro‐Ogrsko oblastjo (1910) popolnoma slovenski, razen nekaj desetin premožnih poletnih letoviščarjev, priseljenih iz Trsta.

S problematiko nepremičninskega trga, ki v Slovenji izrazito izstopa predvsem na področju Krasa, se žal resno ukvarjajo le nepremičninski posredniki ter seveda lastniki nepremičnin, ki si upravičeno obetajo dobre prodaje. Načrtne in strateške politike na tem področju na vladni ravni NI. Državotvorno vprašanje za obmejni prostor se zanemarja ali pa neustrezno rešuje, širšo javnost se še vedno zavaja, da nevarnosti za razprodajo zemlje na Krasu ni.

Kraševec, slovenski državljan, človek s povprečno slovensko plačo, si v kraških vaseh le s težavo privošči nakup zazidljivega zemljišča, saj mora danes zanj odšteti tudi 120 evrov in več za m2. Pred vstopom Slovenije v EU bi za isti kos zemlje odštel 15 evrov za m2. Ta, skoraj desetkratna rast cene zemlje je posledica povečanega povpraševanja po nepremičninah na območju Krasa, predvsem s strani italijanskih državljanov. Kraške vasi po odprtju meje ponovno postajajo zaledje Trsta, saj je za italijanski standard pri nas življenje kakovostno, udobno in predvsem cenovno ugodno. Na standard Slovencev, predvsem Kraševcev, pa ne misli nihče. Država, ki bi morala na tem zgodovinsko vedno občutljivem področju ustrezno poskrbeti za zaščito, ne razmišlja o dolgoročnih posledicah in učinkih odprtega trga nepremičnin. Trend kaže, da bodo cene nepremičnin zaradi konstantnega povpraševanja (predvsem) s strani italijanskih državljanov še naprej rasle ali pa se vsaj ohranile na sedanji neupravičeni in za standard naših državljanov nedosegljivi ravni. Najslabše jo bodo v tej situaciji odnesli potomci avtohtonega prebivalstva kraških vasi, ki se bodo prisiljeni seliti v notranjost Slovenije, kamor vpliv povečanega povpraševanja s strani italijanskih državljanov ne bo segal in bodo cene nepremičnin ostale dostopne slovenskemu življenjskemu standardu.

Hkrati pa se tako rekoč vsi na Kras priseljeni italijanski državljani še naprej vozijo na delo v Italijo in tam tudi plačujejo davke, kraške vasi so le njihova spalna naselja.

Priseljeni italijanski državljani se v trgovini, na pošti in drugod jezikovno ne prilagajajo okolju in krajevnemu prebivalstvu, prav nasprotno, domačini zaradi vljudnosti ali ekonomskih razlogov popuščajo in zanemarijo rabo slovenskega jezika (korenine tega nesamozavestnega jezikovnega obnašanja naših ljudi dejansko segajo v čase italijanske oblasti in fašizma), namesto da bi z dobrim primerom uporabe svojega jezika spodbujali tuje državljane k učenju Slovenščine. Italijanščina na območju Krasa ponovno pridobiva na statusu, ponekod se že oglašajo zahteve po pravici priseljencev do občevanja s slovensko oblastjo v italijanščini. Le vprašanje časa je, kdaj se bo postavila zahteva po dodatnih vrtcih in šolah za italijansko govoreče (sedaj še nove) občane, kdaj bodo občine ali deli občin na Krasu ali primorskem zaradi vse večje italijanske prisotnosti pridobili status dvojezičnega območja z vsemi pravicami, ki jih jamči slovenska ustava in manjšinski zakon.

Civilna iniciativa Kras je predsednika vlade že januarja 2008 opozorila na resnost tega pojava za naselje Lokev, ki je bilo pred 1. majem 2004 po popisu iz leta 2002 (okrog 800 prebivalcev, okrog 270 nepremičnin od teh 50 praznih) popolnoma slovensko. Konec leta 2010 je kar okrog 80 nepremičnin v lasti italijanskih državljanov, v veliki večini Italijanov. Primer kaže, da je trend jasen in da je treba problematiko takoj in zelo resno obravnavati. Ob tem so zaskrbljujoča preprosta, a povsem prozorna pojasnila občinskih oblasti, češ da je treba skrbeti za razvoj občine. Ali je razprodaja slovenske zemlje razvoj? Naloga države (vlade) je, da

poskrbi za uravnotežen razvoj, kar na drugi strani pomeni zagotavljanje pogojev za dostojno življenje in med drugim tudi omogočanje nakupov nepremičnin potomcem avtohtonega prebivalstva po razumnih in njim dosegljivih cenah.

Na območju Krasa je izjemno negativen vpliv nenadnega povišanja cen zazidljivih zemljišč po vstopu Slovenije v EU pričakovati tudi v povezavi s pripravo občinskih prostorskih načrtov (OPN). Nekateri domačini (po zgledu nepremičninskih agencij) v ohranjanju že pred časom predlaganih docela preobsežnih zazidljivih zemljiščih okrog vasi vidijo »zlato jamo«, ki jim bo s prodajo v bližnji prihodnosti prinesla visoke dobičke. S prodajo komu? Nepremičninskim, gradbenim in kapitalskim špekulantom, ki jim je tak odnos do prostora in do opredeljevanja zazidljivih območij še posebej v interesu (takih izkušenj je na Krasu iz zelo bližnje preteklosti na voljo kar nekaj), saj si z gosto pozidavo velikih zazidljivih površin in prodajo »za trg«, raje recimo za neznanega kupca, lahko zagotovijo običajnemu človeku težko predstavljive dobičke. Posledice na Krasu, področju ob meji, so predvidljive: zapostavljeno bo uveljavljanje lokalnega in javnega interesa, onemogočeno bo razumno upravljanje s prostorom in prenova vasi, zlasti pa bo dolgoročno ogrožena narodnostna sestava slovenskega dela Krasa. Do podobnih ugotovitev so privedle razprave v Državnem svetu Republike Slovenije (leta 2008), na Forumu 21 (leta 2008) in na Svetu SAZU za kulturo in identiteto prostora Slovenije (leta 2009). Sklepi in zahteve z naštetih razprav so bili odgovornim in pristojnim vladnim ustanovam poslani vsakokrat (dosegljivi so na spletni strani www.civilnainiciativakras.com), vendar ustreznih odzivov in ukrepov doslej ni bilo. Kot da bodo opisani problemi s tem, ko se jih ne lotevamo in obravnavamo, ugasnili sami od sebe. Resnica je prav obratna. Menimo, da bi dandanes, če špekulativnim posegom v prostor in zemljišča na Krasu (ob asistenci »vizionarskih« občinskih struktur) ne bi računov prekrižala splošna gospodarska recesija in posledično kriza na nepremičninskem trgu, že osupli zrli v uničeno naravno ter kulturno kraško krajino in v vrsto realiziranih velikih gradbenih projektov spalnih naselij, hkrati pa poslušali samozadovoljne župane o »poslovnih uspehih« in »razvoju« kraških občin.

Z upoštevanjem javno dostopne evidence z mnogimi posebnostmi ocenjujemo, da je po vstopu Slovenije v EU na Krasu in Primorskem do konca leta 2010 nakupilo nepremičnine vsaj 1000 tujih državljanov, od tega velika večina italijanskih. Po neuradnih podatkih za temi nakupi stojijo nekatere italijanske banke z ugodnimi posojili in celo italijanska politika, ki tovrstne nakupe na ozemlju Slovenije celo spodbuja. Zaskrbljujoče so bile besede italijanskega predsednika Giorgia Napolitana, ki je leta 2007 javno izjavil, da so bila ta ozemlja Italiji nasilno, torej krivično odvzeta. Po zidovih ob cestah na Krasu vznemirjeni beležimo do države Slovenije žaljive grafite glede rapalske meje. Danes lahko upravičeno sumimo, da je to kar se dogaja, novodobno načrtno poitalijančevanje slovenskega ozemlja in tešenje apetitov naših sosedov še iz časa tretjega in četrtega desetletja prejšnjega stoletja, le da tokrat ne poteka s silo, temveč na videz »mehko«, z močjo denarja in z blagoslovom EU v imenu neomejenega svobodnega pretoka kapitala in priseljevanja, kar je za po številu prebivalcev (in njihove kupne moči) manjšo deželo ob izrazito številčnejši sosedi vnaprej neslavno izgubljena bitka z na dolgi rok pogubnimi posledicami. Docela presenečeni smo nad tem, da se odgovorni tega dejstva ne zavedajo oziroma globoko razočarani, če se tega zavedajo, pa se jim iz (za nas povsem nerazumnih) »politično korektnih« razlogov »ne zdi spodobno« o tem razpravljati, ker se »v moderni Evropi« o tem ne govori. Z zatiskanjem oči pred problemom slednji ne izgine.

Prepričani smo, da lahko veliko večino navedenih težav preprečimo, če država Slovenija sproži postopek za sprejetje zaščitnih ukrepov v zvezi s trgom nepremičnin pri Evropski komisiji, podobno kot je Danska dosegla zaščito južnega ozemlja pred nakupi državljanov Nemčije. Za uporabo splošne zaščitne klavzule lahko Slovenija zaprosi le do 1. maja 2011.

Ker na naše dosedanje predloge, čeprav jih je bila v zadnjih treh letih posredovana cela vrsta, pristojne ustanove v državi niso ukrepale, Civilna iniciativa Kras in Civilna iniciativa za Primorsko pozivata Slovenke in Slovence, predvsem pa Kraševke in Kraševce, Primorke in Primorce na moralno dolžnost in pravico, da vsi skupaj od Vlade Republike Slovenije in vseh pristojnih institucij zahtevamo:

> da se takoj javno opredeli do predstavljene problematike in ustrezno ukrepa ter s tem prepreči postopno prostorsko opustošenje in dolgoročno nacionalno erozijo Krasa,

>  da se vsaj štirikrat letno javno objavljajo posodobljeni podatki nakupov nepremičnin na ravni občin po državljanstvih (vključno s podatki o nakupih novogradenj) in deležih nepremičninskega trga z ozirom na domače nakupe,

>  da se takoj ustanovi nadzorni organ, ne na ravni občine, pač pa na ravni države, ki bo obvezno posvetovalno telo za ukrepanje vlade v tovrstni problematiki, ki naj poleg strokovnjakov različnih zadevnih strok vključuje tudi zainteresirano javnost,

>  da se mladim, avtohtonim prebivalcem na tovrstno ogroženih območjih s primernimi ukrepi olajša ureditev stanovanjske problematike in se jih tako spodbuja pri ustvarjanju družine in življenjskega okolja na tem območju,

>  da se spodbuja politika, ki je odprta do sosedstva, vendar ne na škodo slovenstva, ko bi se zaradi priseljevanja ustvarjala in širila nova dvojezična poselitvena območja,

> da se skladno z Zakonom o javni rabi slovenščine (Uradni list RS, št. 86/2004, 91/2008 Odl.US: UI‐380/06‐11, 8/2010) zagotovi javno rabo slovenskega jezika, vse kršitve pa dosledno in ustrezno sankcionira,

> da z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o javni rabi slovenščine natančneje določi, kdaj je dovoljena uporaba tujega jezika in katerega.

Ker se 1. maj 2011 naglo približuje, je treba ukrepati takoj!

Civilna iniciativa Kras in civilna iniciativa za Primorsko pozivata celotno slovensko javnost, da zahtevo podpre, saj menimo, da je vprašanje obstoja in razvoja Krasa ne kraševsko ali primorsko, temveč vseslovensko temeljno narodno vprašanje.

Vlado RS pozivamo, da nam javno sporoči, kako bo ukrepala.

V upanju, da naše zahteve razumete ter sprejemate kot pobude za ustrezno akcijo in kot dobronamerno

pomoč pri reševanju opisanih perečih problematik, vas lepo pozdravljamo.

Civilna iniciativa Kras, Koordinacijski odbor, zanj: Robert Rogič

in

Civilna iniciativa za Primorsko, zanjo: Božo Novak

Poslano:

- dr. Danilo Türk, predsednik RS, Ljubljana

- g. Borut Pahor, predsednik Vlade RS, Ljubljana

- dr. Pavel Gantar, predsednik Državnega zbora RS, Ljubljana

- mag. Blaž Kavčič, predsednik Državnega sveta RS, Ljubljana

- prof. dr. Roko Žarnić, minister, Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana

- ga. Majda Širca, ministrica, Ministrstvo za kulturo, Ljubljana

- g. Samuel Žbogar, minister, Ministrstvo za zunanje zadeve, Ljubljana

- mag. Darja Radić, ministrica, Ministrstvo za gospodarstvo, Ljubljana

- dr. Franc Križanič, minister, Ministrstvo za finance, Ljubljana

- g. Aleš Zalar, minister, Ministrstvo za pravosodje, Ljubljana

- ga. Irma Pavlinič‐Krebs, ministrica, Ministrstvo za javno upravo, Ljubljana

- g. Dejan Židan, minister, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ljubljana

- dr. Ljubica Jelušič, ministrica, Ministrstvo za obrambo, Ljubljana

- ga. Katarina Kresal, ministrica, Ministrstvo za notranje zadeve, Ljubljana

- ga. Duša Trobec Bučan, ministrica, Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko,

Ljubljana

- mag. Mitja Gaspari, minister, Služba vlade za razvoj in evropske zadeve, Ljubljana

- dr. Boštjan Žekš, minister, Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu, Ljubljana,

- g. Davorin Terčon, župan Občine Sežana, Sežana

- g. Danijel Božič, župan občine Komen, Komen

- g. Drago Božac, župan občine Divača, Divača

- g. Zvonko Benčič – Midre, župan občine Hrpelje – Kozina, Hrpelje

- Občinski svet Občine Sežana, Sežana

- Občinski svet Občine Divača, Divača

- Občinski svet Občine Hrpelje ‐ Kozina, Hrpelje

- Občinski svet Občine Komen, Komen

- Upravna enota Sežana, Sežana

- Zavod RS za varstvo narave, Ljubljana

- Zavod RS za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ljubljana

- Zavod RS za varstvo narave, OE Nova Gorica, gospa Mirjam Gorkič, Nova Gorica

- Zavod RS za varstvo kulturne dediščine, OE Nova Gorica, Nova Gorica

- Društvo slovenskih pisateljev, Ljubljana

- dr. Franc Bučar, Združenje slovensko panevropsko gibanje, Ljubljana

- Združenje Sever, Ljubljana

- Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij TIGR Primorske, Koper

- ZZB NOB Slovenije, Ljubljana

- Zares, Ljubljana

- ZZP, Nova Gorica

- DeSUS, Ljubljana

- LDS, Ljubljana

- SD, Ljubljana

- SDS, Ljubljana

- SLS, Ljubljana

- SNS, Ljubljana

- N.Si, Ljubljana

- dr. Tadej Slabe, Inštitut za raziskovanje krasa ZRC‐SAZU, Postojna

- dr. Andrej Mihevc, Inštitut za raziskovanje krasa ZRC‐SAZU, Postojna

- Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU)

---