O vodi se bodo učili kar pri studencih
Potepanov studenec, dvorec Zemon z vodnjakom, Šimanjov ali Dulanji studenec in Stajnca je le nekaj točk na vodni učni poti, katere idejno zasnovo so pripravili na bistriški osnovni šoli Antona Žnideršiča in zanjo prejeli sofinanciranje Heliosovega sklada.
Potepanov studenec je ena od pomembnejših točk na nagrajeni vodni učni poti
ILIRSKA BISTRICA> Podjetje Helios ter ministrstvo za kmetijstvo in okolje sta v partnerskem projektu sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda letos znova finančno podprla štiri idejne zasnove učnih poti za leto 2011.
Med njimi je tudi krožna pešpot od šole do Dolnjega Zemona in nazaj, ki vključuje bistriške naravne in kulturne posebnosti s poudarkom na vodi in njenem naravnem okolju. Pripravili so jo na Osnovni šoli Antona Žnideršiča in zanjo prejeli 1.050 evrov. Dolga je dobre štiri kilometre, ki jih je s krajšimi oddihi na oglednih točkah mogoče prehoditi v treh urah.
V tem času vodna učna pot ponudi opazovanje Potepanovega studenca, ki je bil skupaj z Kovačevim ali Guranjim studencem pred osmimi leti obnovljen s pomočjo istega Heliosovega sklada na pobudo Primoža Rojca ob sodelovanju Krajevne skupnosti Dolnji Zemon.
Ob sprehajanju pa so ogleda vredni še spomenik padlim borcem, cerkev sv. Mihaela, rojstna hiša pesnice Makse Samsa ob reki Reki, Dvorec Zemon z vodnjakom, Šimanjov ali Dulanji studenec in Stajnca.
Kot pravijo na nagrajeni šoli, bodo lahko na učni poti učenci pri nekaterih postajah ob pomoči učiteljev izpolnjevali učne liste. ”Vodna učna pot je zasnovana kot učilnica na prostem, saj bo ponujala tematske table s prikazom zanimivosti med potjo. Primerna je za izpeljavo naravoslovnih in tehniških dni za učence razredne in predmetne stopnje, pa tudi za druge obiskovalce,” pojasnjujejo.
Takšen je tudi glavni cilj projekta Heliosovega sklada: da se z oživljanjem vodnjakov in vzpostavitvijo učnih poti v Sloveniji širi zavest o celovitem pomenu vode v človekovem okolju in s tem vzpodbuja aktivno delovanje za njeno ohranjanje in izboljšanje njene kakovosti v lokalnem okolju.
Po besedah pripravljalcev projekta je na našem podeželju veliko zapuščenih in propadajočih vodnih virov, ki so del bogate naravne in kulturne dediščine in jih je mogoče ponovno oživeti in vključiti v lepšo podobo trgov, krajev, vasi ali mest. Zaradi intenzivnega kmetijstva in vpliva industrije, onesnaženja podtalnice in neracionalne rabe vode, vplivov sušnih obdobij in spreminjajočih podnebnih sprememb so takšne prvotne oblike vodnih virov vedno pomembnejše tako v lokalnih okoljih kot tudi širše.
LORI FERKO