O Freudu, Žiberni in erotiki kraških jam
“Na veliko noč leta 1898 je sloviti utemeljitelj psihoanalize Sigmund Freud ob izletu na Kras spoznal posebneža Gregorja Žiberno ter trčil na dunajskega župana Karla Luegerja, kasnejšega Hitlerjevega vzornika.” Ta iztočnica je obetala iskrivo vsebino devetega pogovornega večera Divača - mesto nad Reko in obete v celoti uresničila.
Dr. Mladen Dolar in Stojan Lipolt sta se pogovarjala pod Freudovim obličjem Foto: Bogdan Macarol
DIVAČA > Gost četrtkovega večera je bil dr. Mladen Dolar, profesor filozofije in teoretske psihoanalize. “Eden najbolj zaželenih in uglednih slovenskih predavateljev na tujih univerzah,” pravi organizator večera Stojan Lipolt, ki se je tokrat posvetil Divači v času, ko je svet zdrsnil v obdobje totalitarizmov.
O tedanjem jamarju, vaškem posebnežu in veseljaku Gregorju Žiberni (1855 – 1929) v Divači še danes kroži mnogo anekdot. Skupaj z jamskim okoljem je velik vtis naredil tudi na Sigmunda Freuda ob njegovem izletu na Kras, na veliko noč leta 1898.
Dr. Mladen Dolar je pred 12 leti že predaval v Divači, pravzaprav v Divaški jami, skupaj z dr. Slavojem Žižkom na temo Smeri razvoja interpretacije sanj.
Žiberna - genij in nevrotik
Srečanje je Freud opisal v knjigi s pismi psihoanalitiku Fliessu: ”Tistega dne sva z bratom iz Ogleja prispela v Divačo. Naslednjega dne sva šla v Rudolfovo jamo (takratno poimenovanje Divaške jame, op. avtorja), ki je napolnjena z raznolikimi kapniškimi tvorbami, ogromni konjski repi, piramidne torte, rastoči čekani, zavese, koruzni storži, šotori in pregrinjala, s stropa viseče salame in perutnina.”
Nadaljeval je: ”Najbolj zanimiv pa je bil naš vodič, močno pod vplivom alkohola, a s povsem zanesljivim korakom, duhovit in živahen. On je odkril to jamo in očitno je bil propadli genij. Ko je rekel, da je bil že v 36 'luknjah' na Krasu, sem ga označil za nevrotika, njegove osvajalske podvige pa za erotični ekvivalent. To je potrdil kasneje, ko ga je brat vprašal, kako globoko je mogoče prodreti v jame in odgovoril: To je tako kot z devicami, čim globlje tem bolje.”
Istega dne se je Freud, izpričan Jud, ob ogledu Škocjanskih jam zadržal v pogovoru z drugim obiskovalcem v jami, dunajskim županom dr. Karlom Luegerjem, o katerem je kasneje Hitler zapisal, da mu je bil vzornik. “Ob dejstvu, da je bil Lueger zagrizen antisemit, bi to srečanje na Dunaju ne bilo mogoče, v počitniškem vzdušju v slovenskem podzemlju pa sta se vsaj tolerirala,” je to Freudovo doživetje opisal dr. Dolar.
Aktualnost Marxa ...
Z Lipoltom sta v polni dvorani Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Škrateljnovi domačiji naredila dovršeni dramaturški lok od Maribora, kamor so Dolarjevi predniki po materini strani pribežali pred fašizmom iz Istre, do burnega 20. stoletja z desnim in levim totalitarizmom ter refleksijo na zapuščino Karla Marxa ter Ericha Fromma.
“Mednarodna stroka priznava, da je Marxova teorija kapitalizma z njegovo kritiko sistema še vedno ena najbolj dodelanih, od katere se da še veliko naučiti,” je Dolar osvetlil zapuščino filozofa, ki je s svojimi idejami sprožil radikalne procese prejšnjega stoletja.
... in izjemna parodija
Večer se je iztekel ob ogledu filma To be Or Not To Be (Biti ali ne biti), ki ga je leta 1942 v Hollywoodu posnel znameniti režiser nemško - judovskega rodu Ernst Lubitsch. “Kot mojster subtilnih in prefinjenih komedij je posnel to humorno zgodbo o poljskem gledališču v času nemške okupacije in z njo že na začetku vojne požel burne kritike in pohvale. Ob satirični kritiki nacizma in s tem zablod lastnega naroda, pa je z enkratnim scenarijem naredil po mojem mnenju enega največjih filmov vseh časov. In ravno komedij s tako dodelano parodijo na aktualne razmere in akterje nam manjka tudi še danes” je večer zaključil Dolar.
BOGDAN MACAROL