Nov prostorski načrt prinaša več reda, a tudi probleme

“Nesprejemljivo je, da smo ponujali zemljišča celemu svetu, tu pa so domačini, ki bi radi zgradili hišo v svoji vasi, a je ne morejo,” je na sinočnji zelo dobro obiskani javni obravnavi sežanskega občinskega prostorskega načrta dejal eden od razpravljalcev.

Javna razprava o osnutku Občinskega prostorskega načrta je včeraj skoraj napolnila veliko sejno dvorano sežanske občine  Foto: Marica Uršič Zupan
Javna razprava o osnutku Občinskega prostorskega načrta je včeraj skoraj napolnila veliko sejno dvorano sežanske občine  Foto: Marica Uršič Zupan

SEŽANA > Dilema, kako po eni strani zajeziti divjo pozidavo Krasa in Vrhov, po drugi strani pa omogočiti domačinom, da ostanejo doma in si v rojstnih krajih ustvarijo pogoje za bivanje in delo, je bila moto izdelave osnutka Občinskega prostorskega načrta (OPN), pa tudi včerajšnje razprave.

V novem OPN, ki bo zamenjal kar 21 starih izvedbenih aktov, se je tako površina stavbnih zemljišč zmanjšala s 783 na 572 hektarjev, kar bo pozidavo nekoliko zajezilo, povzročilo pa bo tudi probleme.

“Kar je zazidljivo, je ob farmi puranov, drugje pa ne dovolite gradnje,” je opozoril Dejan Rener z Dolenj na Vrheh. Podobne probleme imajo tudi na bližnjih Ravnjah, kjer so zaradi utesnjenosti vasi sicer predvideli veliko območje za nove gradnje na vzhodni strani in celo novo povezovalno cesto od Dolenj. Na zahodni strani vasi, kjer bi rad zidal domačin na svoji zemlji, pa območje ni zazidljivo.

To bo možno spremeniti čez dve leti, ko bo občina morala začeti nov postopek za OPN - ta pa ne bo tako dolgotrajen kot zdajšnji, ki je trajal kar sedem let, je povedala občinska urbanistka Alenka Rau. Novega bo možno spremeniti v osmih mesecih ali letu dni, čeprav se zna tudi nekoliko zavleči zaradi presoj vplivov na okolje, ki so na Krasu nujni za vse večje posege.

Ob številnih posamičnih problemih in pobudah, ki so jih dali razpravljalci, pa je arhitekt Ljubo Lah opozoril na (pre)obsežnost osnutka OPN, ki po njegovem mnenju kljub temu v odnosu do urejanja prostora ni našel pravega razmerja med popolnim kaosom, pri katerem je dovoljeno vse, in vizijo, kako naj izgleda sežanska občina čez 20 let.

Predvsem je v njem pogrešal smernice za ureditev in oživitev zdaj praznih stavb, ki jih je po Krasu ogromno. “Dokument se je pripravljal dolgih sedem let in bilo bi neprimerno, da bi se izrabil v času pred lokalnimi volitvami,” je še opozoril na možne pasti hitrega sprejemanja.

Občinski svetnik Edi Fabjan pa je pohvalil trud, vložen v pripravo OPN-ja: “Osnutek OPN je korak v pravo smer, z njim vendarle dobivamo v prostor nek red. Kar imamo zdaj, je divja pozidava,” je dejal. Tudi on je opozoril na nujnost revitalizacije starih hiš: “Na vsakega prebivalca naše občine pride 570 kvadratnih metrov zazidane površine in 110 metrov nezazidane, kar je enormno. Naši predniki so zelo cenili zemljo in so gradili strnjeno.” Opozoril pa je, da je tik ob Živem muzeju Krasa, ki je zaživel na Gropajski gmajni, pustil pretovorni terminal, ki tja ne sodi. Franko Uršič iz KS Povir pa je v OPN pogrešal center varne vožnje pri Povirju.

MARICA URŠIČ ZUPAN


Najbolj brano