Ni veliko, vendar je naše

S 17 odstotki ima sežanska upravna enota enega največjih deležev agrarnih skupnosti v Sloveniji. Med seboj se močno razlikujejo po velikosti in aktivnosti. Vse pa budno čakajo sprejem novega zakona in novosti, ki jih bo prinesel.

Sežanska upravna enota ima enega največjih deležev agrarnih skupnosti v Sloveniji. Med seboj so močno razlikujejo po velikosti in aktivnosti. Vse pa budno čakajo sprejem novega zakona in novosti, ki jih bo prinesel. Foto: Marica Uršič Zupan
Sežanska upravna enota ima enega največjih deležev agrarnih skupnosti v Sloveniji. Med seboj so močno razlikujejo po velikosti in aktivnosti. Vse pa budno čakajo sprejem novega zakona in novosti, ki jih bo prinesel. Foto: Marica Uršič Zupan

KRAS > Matjaž Andrejašič, predstavnik Združenja agrarnih skupnosti, ki sodeluje pri pripravi novega zakona, je prepričan, da ta prinaša članom agrarnih skupnosti predvsem avtonomijo in možnost samoupravljanja. Zakon v njihovo delovanje sicer posega, vendar pa bodo imeli lastniki dovolj odprte možnosti ravnanja s svojo lastnino. “Zakaj je ravno na Krasu toliko agrarnih skupnosti, ne vem. Mogoče je nekaj na tem, da je tu več zemljišč, ki nimajo dodane vrednosti,” pravi Andrejašič.

In kako je z davkom na ozemlja agrarnih skupnosti pri najbližjih sosedih? Carlo Grgič, koordinator združenja agrarnih skupnosti, ki povezuje jusarske in srenjske odbore na Tržaškem, je povedal, da je 5000 hektarov zemljišč, toliko površin imajo agrarne skupnosti v Tržaški pokrajini, neobdavčenih. Isto seveda velja za agrarne skupnosti po vsej Italiji. Kar je logično, pravi Grgič, saj je to bolj ali manj vredna zemlja. “Nič nismo imeli, nič nimamo, nič ne bomo imeli, ampak je naše. Dobili smo jo od naših prednikov in z njo moramo upravljati,” je prepričan. Nekaj površin na slovenski strani, približno 800 hektarjev, pa je v lasti Zamejcev. Ker vlada v obeh državah popolnoma drugačen zakon glede agrarnih skupnosti, so se Slovenci v Italiji nemalokrat soočili s težavami pri upravljanju z zemljišči. “Glavna razlika je, da je pri nas agrarna skupnost pravna oseba. Poleg tega je pri nas je tako, da je kot lastnica v zemljiški knjigi vpisana celotna vas, kar pa v Sloveniji ni mogoče,” pojasnjuje Grgič in doda: “Tega pa tudi nov zakon ne omogoča, zato si želimo, da bi sprejeti zakon upošteval tudi nas in naše posebnosti.”

Aktivna agrarna skupnost

V Sloveniji je približno 600 agrarnih skupnosti, nekatere so bolj, druge manj aktivne. Med prve sodi agrarna skupnost Škoflje Zavrhek. Je ena redkih agrarnih skupnosti, ki je na sodišču rešila vprašanje lastništva, skupno lastnino bodo vpisali v zemljiško knjigo takoj, ko bo v veljavo vstopil novi zakon. 45 članov agrarne skupnosti ima v lasti približno 200 hektarjev zemljišč, večinoma gozdov. Pašniki so se bolj ali manj zarasli, pojasni Zmago Barič, predstavnik agrarne skupnosti. Člani skrbijo za letni posek, vsak dobi približno pet kubičnih metrov letno, vzdržujejo gozdove, urejajo gozdne poti in gradijo nove, če so pomembne za dostop do gozda.

“Pravkar smo vložili tožbo za vračilo štiri hektarje velike parcele, ki je bila že leta 1947 priključena državi, čeprav je iz dokumentacije jasno, da je vedno pripadala agrarni skupnosti,” pove Barič. V skupnosti se novega zakona veselijo, po njihovem bo prinesel marsikatero dobrodošlo novost, v prvi vrsti pa bodo lastniki s svojim premoženjem lahko smotrno upravljali. Veliko ljudi v preteklosti ni izkazalo zanimanja za agrarne skupnosti tudi zato, ker so se bali, kako bodo obdavčene. “Bojim se, da lahko zaradi novega nepremičninskega zakona pričakujemo še večji upad,” meni Barič.

Kljub temu, da novi zakon še ni dokončan, bo za agrarne skupnosti verjetno veljala posebna obdavčitev. Tako je prepričan tudi Andrejašič. Prav zaradi posebnosti, ki veljajo za ta zemljišča - spomnimo, da deleža posamezni lastniki ne morejo kar samovoljno prodajati, poleg tega gre za parcele nižje vrednosti -, bo nov zakon po vsej verjetnosti omilil davek za agrarne skupnosti.

Lastninska pravica ima rok trajanja

Da bi morali slovenski zakonodajalci pri snovanju zakona pokukati čez mejo, so prepričani tudi v agrarni skupnosti Dutovlje, Godnje in Kreplje. Kamen spotike je in ostaja dejstvo, da so agrarne skupnosti, ki so zamudile rok za pridobitev premoženja, ostale brez njega. Omenjena agrarna skupnost, ki ima okrog vasi približno 260 hektarjev in 65 članov, je ena od teh.

“Kot kaže ima lastniška pravica v tej državi rok trajanja,” je kritičen Bojan Vovk, predstavnik agrarne skupnosti Dutovlje, Godnje in Kreplje. “Kopica birokratskih ovir in dokumentov za to, da ljudem vrnejo nekaj, kar jim tako ali tako pripada? Človek kar ne more verjeti, da je tako,” še doda Vovk, ki je prepričan, da bi v teh kriznih časih ljudem ta zemlja še kako prav prišla.

Zahteve njih in podobnih agrarnih skupnosti, po Sloveniji jih ni malo, so razumljive in celo pravične, so prepričani tudi v Združenju agrarnih skupnosti. “Kljub temu je zelo malo verjetnosti, da bo novi zakon vključeval ponovno odprtje registracije. Ministrstva so temu zelo nenaklonjena,” pravi Andrejašič, ki pa zagotavlja, da se združenje ne misli odpovedati zahtevam o ponovnem vračilu premoženja.

Sto let stara pravila

Mogoče bi se pa morali zgledovati po zakonih, ki so veljali pred stotimi leti. “V Vrhovljah se držimo pravilnika iz leta 1919, razen v primerih, ko so v neskladju s slovenskim civilnim pravom,” pove predsednik vrhovskih jusarjev Drago Ravbar. Pravi zaklad starih in dragocenih dokumentov hrani domačin Slavko Ravbar. Stari pravilnik lahko v Vrhovljah uporabljajo, ker nikoli niso bili razlastninjeni. Tu se začne zanimiv paradoks. Ker niso bili razlastninjeni, se ne morejo registrirati kot agrarna skupnost. Čeprav delujejo kot agrarna skupnost in se kot taka želijo tudi registrirati.

Če so površine ostalih agrarnih skupnosti obsežne, so v Vrhovljah zelo majhne. Merijo en ali dva hektarja, pojasni Drago Ravbar, vendar so zelo pomembne. Tak je bil kamnolom, ki je ostal na drugi strani meje in so ga vaščani do sredine 70. let oddajali v najem. Mnogi se še spomnijo, da je na tak način v vas pritekal takrat še kako pomemben denar.

PETRA MEZINEC


Najbolj brano