Nestrokovna obnova poldrugo stoletje starega mostu v Selcah
Kamniti most med Selcami in Slavino, ki je od leta 1855 “nosil” železniško progo, ni več kamnit. Vsaj na zunaj ne. Slovenske železnice so namreč most, ki je bil potreben obnove, kar obrizgale z betonsko malto in tako prekrile vse lepote mojstrske kamnite gradnje.
Enako usodo kot most pri Selcah pa je doživel podhod pod železniško progo med Merčami in Sežano, ki so ga pred nekaj meseci Slovenske železnice izdatno obmetale z betonom. Slednjega so delavci “polili” tudi nekaj metrov naokrog. Foto: Marica Uršič Zupan
SELCE, SEŽANA> 157 let star kamniti železniški most uradno ni enota nepremične kulturne dediščine, zato investitor po zakonu o varstvu kulturne dediščine za posege na objektu ni potreboval niti kulturnovarstvenih pogojev niti soglasja. Sanacija mostu pa je bila nujna, pravijo na Slovenskih železnicah (SŽ).
Most je bil po njihovih besedah precej poškodovan, na oboku so bile velike razpoke, široke od treh do petih centimetrov, fuge pa izprane in preperele. “Obok je tako močno zamakalo, da so v zimskem času nastajale velike sveče, dolge od pol do enega metra, kar je predstavljalo nevarnost za cestna vozila in pešce. Na to so nas opozarjali upravljalec ceste in domačini,” je pojasnil Marino Fakin iz sekretariata SŽ. Poleg tega so bili v slabem stanju tudi betonski oporniki, kjer je kamen površinsko razpadel zaradi soli, deformirana so bila še krila na tretjini dolžine mostu, medtem ko so opornike poškodovali avtomobili. “Posamezne plošče krone kril so bile izrinjene, zato bi lahko padle na cesto,” je še dodal Fakin. V okviru 49.222 evrov vredne sanacije so zato podvoz obrizgali z betonsko malto.
Pred 150 leti bolj kultivirani kot zdaj
Mnogi kulturno osveščeni domačini pa menijo, da gre za šlamparijo brez primere. Tudi nekdanji predsednik trške skupnosti Matjaž Vilhar, ki je zato sestavil protestno pismo in ga naslovil na Zavod za kulturno dediščino Slovenije (ZVKDS). V njem je izrazil razočaranost nad tem, kako so se SŽ lotile sanacije mostu.
Kot je poudaril, je v desetih letih, ko je bil predsednik trške skupnosti, po najboljših močeh in financah poskrbel za marsikatero obnovo objekta kulturne dediščine, ki jo je tudi pripravljal v sodelovanju z vaškim zavodom in novogoriško območno enoto zavoda za kulturno dediščino. “Sodelovanje z njimi mi je bilo v veliko veselje, saj sem se od njih marsičesa naučil in tudi odgovornost do varovanja kulturne dediščine se mi je povečala,” je zapisal Vilhar, ki ga obnova poldrugo stoletje starega kamnitega spomenika z betonsko malto ni pustila ravnodušnega. “Sezidan je bil iz kamnitih kvadrov okoli leta 1855. Takrat so bili strokovnjaki, ki so ga načrtovali in postavili, dovolj ozaveščeni, da so ta in tudi drugi mostovi dajali okolju poleg svoje namembnosti tudi lep izgled.”
Z gradbenimi posegi bi zato morali ohraniti tudi 157 let star način gradnje in s tem mnogo bolj kultivirano raven gradnje takšnih objektov, ki se v naše okolje lahko s ponosom vključijo, je še prepričan Vilhar.
Kaj počne zavod?
Zato ostro protestira, da na ZVKDS nimajo organizirane službe za varstvo objektov, ki so za ohranjanje kulturne dediščine velikega pomena. “V imenu nas, ki živimo v tej skromni Sloveniji, in v imenu zanamcev, vas, ki ste odgovorni za ohranjanje kulturne dediščine, pozivam, da se takoj organizirate in izvedete vse ukrepe, da do takih posegov brez vašega soglasja ne bo nikoli več prišlo. Že sedaj je bila narejena ogromna škoda!” je zapisal Vilhar.
A spodbudnega odgovora s strani zavoda ni prejel. Tudi mi smo na pojasnila, ki smo jih naslovili na tiskovno predstavnico ZVKDS Damijano Slabe, čakali več kot teden dni. Po tem smo dobili le skromen stavek, da most še ni evidentiran. “Ko bo odgovorni konservator opravil vrednotenje objekta, bomo presodili, ali ga uvrstimo med registrirane objekte kulturne dediščine,” je sporočila Slabetova. Na naše vprašanje, zakaj tega niso storili prej - preden je bila zagrešena škoda -, pa odgovora nismo dobili.
Koliko jih bodo še pobetonirali?
>Na kraškem delu Južne železnice je še vedno veliko krasnih kamnitih mostov, podhodov, kamnitih škarp, vodohranov, štirn, ... Gradbena dela je na odseku med Pivko in Sežano vodil sežanski podjetnik Polley, po današnjih merilih neke vrste tajkun, saj je med gradnjo veliko zaslužil z goljufijami. Bolj kot šef so se izkazali delavci, ki so za seboj pustili kakovostne kamnoseške mojstrovine. Žal jih vse več izginja pod betonom.
LORI FERKO, MARICA URŠIČ ZUPAN