Neme priče so čedalje bolj zgovorne
O tem, da je bil Kras poseljen že pred 4000 leti, pričajo številna gradišča. Slednja pa, tako je prepričan Goran Živec, premalo poznamo in jim ne pripisujemo vrednosti, ki si jo zaslužijo. Tudi zato, ker bi lahko spremenila pogled na to, kako razmišljamo o lastni zgodovini in narodu.
Eno izmed 118 gradišč na Krasu je tudi to pri Volčjem gradu. Njegovo obzidje meri dober kilometer, visoko je do sedem metrov, široko pa od pet do petnajst metrov. Foto: Bogdan Macarol
GORJANSKO
> Kraševec Goran Živec ljubiteljsko raziskuje zgodovino kraških gmajn, ker se mu zdi pomembno, da poznamo lastno zgodovino, pa tudi zato, ker bi se dalo ugotovitve tudi tržiti v turizmu.
Na Krasu kar 118 gradišč
Na Krasu so pred tisočletji živeli Japodi, ki so zgradili številna gradišča. Teh naj bi bilo na območju matičnega Krasa kar 118.
Slivno, Sveto, Kazlje, Tomaj, Dutovlje so le nekatera od teh starodavnih prebivališč. Popisovali so jih raziskovalci na prelomu prejšnjega stoletja, med najbolj znamenite sodi Carlo de Marchesetti. “Na žalost so veliko artefaktov odnesli in še danes se ne ve, kje so,” je povedal Živec na nedavni predstavitvi te zanimive teme v Štrekljevi domačiji v Gorjanskem.
Za gradišča nikoli v zgodovini ni bilo veliko zanimanja, saj dokazujejo, tako je prepričan, da je zgodovina naseljevanja Slovanov v te kraje, kot piše v učbenikih in se učimo v šolah, povsem zgrešena.
Naši predniki so bili tehnološki fenomen
O veličini gradišč dovolj pove že eno bolj znanih, na Volčjem Gradu, ki pa je, v primerjavi z ostalimi, le srednje velikosti. Njegovo obzidje meri 1,1 kilometra, današnja višina zidu je dva do sedem metrov, debelina zidu pa pet do petnajst metrov.
“Zid sestavlja 60.000 kubičnih metrov kamenja. Izračunal sem, da bi za zidavo takega zidu tisoč mož potrebovalo približno tri leta,” je v številkah predstavil vrednost gradišč in dodal: “To ljudstvo je bilo v svojem času tehnološki fenomen. Gradišča bi lahko primerjali s piramidami v Egiptu.”
Gmajna je polna zanimiv ostalin
Skrivnost Krasa ostajajo pokopališča. Če so preučevalci že pred dobrim stoletjem drugod po Sloveniji našli žarne grobove, pa jih na Krasu ni. Obstaja domneva, da so pokojnike pokopavali v brezna, je povedal Živec.
Prav tako je zanimivo, da je po Krasu mogoče najti ostanke zbiralnikov vode, eden naj bi bil med Gorjanskim in majhno vasjo Nadrožica.
“Veliko je ostankov, le videti jih je treba,” je še prepričan Živec, ki si želi vzbuditi zanimanje za gradišča, zagnati raziskovanje in, ne nazadnje, narediti gradišča zanimiva za turiste.
PETRA MEZINEC