Najstarejši morski konjiček na svetu

V Notranjskem muzeju so odprli razstavo o fosilih. Poleg kosti morskega kita, ki je pred milijoni let plaval nad današnjo Ljubljano, koral in zob morskih psov, je na častnem mestu drobni morski konjiček, najstarejši morski konjiček na svetu.

Tomaž Hitij (levo) in Jure Žalohar s fosili morskih konjičkov
Tomaž Hitij (levo) in Jure Žalohar s fosili morskih konjičkov 

POSTOJNA> Na odprtju gostujoče razstave, ki bo na ogled do sredine maja, sta bila tudi slovenska zbiratelja fosilov, ki ju zaradi pomembnih najdb pozna strokovna javnost po vsem svetu, Tomaž Hitij in Jure Žalohar.

Organizatorji razstave si želijo, da bi se za iskanje fosilov navdušili tudi osnovnošolci v Postojni. Velik del razstave je namreč nastal po zaslugi dela geološkega krožka na osnovni šoli Komenda Moste.

Predstavila sta morske konjičke, ki sta jih vrisane v kamnih našla v Tunjicah. Pred 13 milijoni let so namreč nad današnjo Ljubljansko kotlino v Panonskem morju plavali tudi drobni morski konjički. Teh živalic, ki jih danes najdemo v vseh svetovnih morjih, niso tako starih našli še nikjer drugod na svetu. Fosilizirane morske konjičke so sicer našli tudi že v okolici italijanskega Riminija, ki pa so stari “samo” pet milijonov let.

“To je najbolj znan slovenski fosil. O njegovem odkritju je pisala tudi prestižna poljudnozanstvena revija National Geografic,” je v sredo na otvoritvi dejal Tomaž Hitij. Konjički so s sprostim očesom komaj vidni, saj gre za mladičke. Odraslega je zbirateljski par našel samo enega, ki ga hranijo pod posebnimi klimatskimi pogoji. Živalice pripadajo vrstama Hippocampus sarmaticus in Hippocampus slovenicus. Obe vrsti sta poimenovala njuna najditelja: prva se imenuje po obdobju, iz katerega ti konjički izhajajo - po sarmatiju, druga pa po Sloveniji.

Razstavo je zasnoval Medobčinski muzej Kamnik, ki namerava z njo gostovati tudi v drugih muzejih.

Poleg morskih konjičkov so v Postojni na ogled tudi mnoge druge, milijone let stare okamenele živalice in živali. Pa tudi alge, korale in zobovje 25 metrov dolgega morskega psa. “Ohranjene so celo najmanjše podrobnosti: oči, različne dlačice, trni, žela in legla pri žuželkah ter barva kože pri ribah in nekaterih žuželkah. V teh plasteh so se ohranile celo meduze,“ je povedal Jure Žalohar, ki je po poklicu sicer doktor fizike, v skupini s Hitijem pa skrbi za prepariranje.

Poleg favne je v Notranjskem muzeju na ogled tudi okamenela flora. V kamnitih kroglah so tudi odtisi vejic, listov in storžev. Deli debel pa pripadajo listavcem in iglavcem, ki so pred približno 20 milijoni let uspevali na kopnem ali ob obali v mangrovovih gozdovih. Najdbe kažejo, da je bilo takrat morje plitvo in da je bilo kopno v bližini. To je bil čas med 25 in 11 milijoni let nazaj v preteklost, ko je današnjo Panonsko nižino z okolico prekrivalo Panonsko morje ali Centralna Paratetida.

TINO MAMIĆ


Najbolj brano