“Najhuje je, da plujemo v temi”

Veliko predlaganih sprememb zakona o gimnazijah in določil memoranduma in zakona o izvrševanju proračuna je nesprejemljivih, so bili enotni včeraj v Sežani zbrani ravnatelji gimnazij. Vladni predlogi namreč skušajo neživljenjsko poenotiti predpise znotraj srednješolskega izobraževalnega sistema in celo prenesti - brez analize - nekatere osnovnošolske določbe v gimnazije, so menili.

SEŽANA> Med drugim se ne strinjajo z vladnim stališčem, da je potrebno generalno omejiti vpis v gimnazije, pa tudi z uvajanjem komisije za kakovost, vzgojnega načrta in priznavanja neformalnega znanja v gimnazije, saj je to že vključeno v gimnazijski program in bi zato prineslo le več administriranja.

Nasprotujejo tudi, da bo namesto kulture dialoga prevladala kultura sankcioniranja, ki se po njihovem prepričanju uvaja s kazenskimi določbami v zakonu o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti.

V memorandumu, ki ga je ducat v Sežani zbranih ravnateljev in ravnateljic gimnazij iz vse države z včerajšnjega srečanja poslalo ministrstvu za šolstvo, nasprotujejo tudi “kakršnemukoli osiromašenju humanističnih in družboslovnih predmetov v maturi,” pa tudi morebitnim dvigom normativnih obveznosti zaposlenih. Kajti: “ugotavljamo, da so gimnazijski učitelji že do sedaj nadnormativno obremenjeni in da bi vsakršno povečanje ogrozilo kvalitetno izvajanje gimnazijskega programa, hkrati pa bi ogrozilo obstoj večine manjših gimnazij,” so zapisali.

Tako menijo tudi nekateri primorski ravnatelji: “Naši profesorji so že zdaj obremenjeni z več kot 40-urno delovno obveznostjo na teden in več kot 20-urno tedensko obveznostjo dela v razredu,” pravi Lojze Likar, ravnatelj Srednje šole Veno Pilon iz Ajdovščine. To jo poleg majhnosti tepe tudi propad številnih podjetij v Vipavski dolini, zaradi česar se zelo znižuje standard dijakov in njihovih staršev.

Tudi Borut Hvalec, ravnatelj idrijske gimnazije, prav tako majhne šole, pravi, da so zelo odvisni od stanja gospodarstva: “Na srečo nam naša domača industrija pomaga, da izvajamo ves standard in celo nadstandard,” pravi; zgolj z državnim denarjem se jim ne bi izšlo.

Večjim šolam, zlasti šolskim centrom, ki imajo poleg srednjih šol pod svojim okriljem še višje šole, je lažje, sta povedala ravnatelja takšnih centrov v Postojni in Sežani Helena Posega Dolenc in Dušan Štolfa. Slednji pa ob tem poudarja, da se bolj kot trenutnih varčevalnih ukrepov bojijo negotove prihodnosti: “Najhuje je, da plujemo v temi; da ne vemo, kje smo. Vemo, da smo v krizi. A če bi nam kdo povedal, kakšni so cilji reforme in kako bomo do tja prišli, bi bilo mnogo lažje.”

MARICA URŠIČ ZUPAN

---