Najboljši sadjevec že devetič skuhala ženska

Tradicija kuhanja žganja je na Slovenskem stara in utečena. Potem ko so te alkoholno močne, a v določenih primerih in v majhnih količinah tudi zdravilne pijače za nekaj desetletij izrinili sodobni nadomestki, zdaj vse več ljudi odkriva pomen dobrih domačih žganj.

PIVKA> K temu prispeva tudi vsakoletno ocenjevanje v Pivki, ki privabi žganja od Notranjske do Krasa. “Pred petnajstimi leti smo preorali našo žganjekuharsko njivo, posejali prva semena, jih skrbno negovali, pobrali pridelek in naredili izdelek,” se zametkov drugega največjega ocenjevanja žganj v Sloveniji spominja predsednik sekcije žganjekuharjev pri Turističnem društvu Pivka Boris Klemen.

Nič ne de, če s to vrhunsko kapljico pridelovalci ne morejo služiti, ker je preveč obdavčena. “Včasih rečemo, da se ne splača domača pridelava, ker zahteva veliko truda. Toda, če pogledamo z druge plati, se še kako splača - zaradi našega zdravja!” poudari Klemen. Obenem pa opozori na slab nadzor in izgubo zaupanja v industrijsko predelano hrano, ki vsako leto postreže s kakšno afero. “Nič ni več sveto, inšpekcija vse podpiše, potrošniki pa prevzamemo. Pomembno je, da vemo kaj bomo kupili, jedli in popili,” je pomen sadjarstva kot kmetijske dejavnosti, s katero so se stoletja preživljali na Pivškem, izpostavil Klemen.

Strokovna komisija kmetijsko svetovalne službe iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Nova Gorica je letos preverila 84 (anonimnih) vzorcev žganj. Kuharji domačih krepkih pijač so jih na ocenjevanje prinesli v začetku marca. Kot je povedala predsednica komisije Milena Štolfa, je bilo nekaj vrhunskih, nekaj pa tudi slabših primerkov, vendar predvsem zaradi lanske suše, ki je “pogrenila šnopc”. Tako kot pri vinu namreč tudi za žganja velja, da je pogoj za dober izdelek dobro sadje ali grozdje.

Ob razglasitvi rezultatov na zaključni prireditvi v avli pivške osnovne šole so podelili bronasta, srebrna in zlata priznanja, šest najboljših pa odlikovali s posebnimi nagradami.

Naziv in leseno skulpturo Krpan za sadjevec si je, kot kaže, kar abonirala Vida Rotar iz Klenika, saj je prejela že devetega. Najboljši hruškovec so skuhali na Sadjarski kmetiji Morelj iz Buj, slivovec je najboljši pri Tadeju Biščaku iz Prestranka, brinjevec pa pri Francu Klunu iz Materije.

Lončeno priznanje za najboljši zeliščni liker je prejela Barbara Marinšek iz Dolenje vasi, Anton Biščak iz Buj pa za starano žganje.

Marinškovo je žganjekuha pritegnila pred tremi leti, takrat je prvič prejela bronasto priznanje, nato srebrno, letos pa že odličje. “Začela sem z brskanjem po internetu, kjer sem se tudi največ naučila. Rožice rastejo povsod, jaz sem jih sicer šla nabirati na Vremščico, daleč od ceste in avtomobilskih izpuhov, da so zelišča čim bolj čista,” je povedala Marinškova. 60 litrov žganja je obogatila z izvlečki trobentic, vijolic, marjetic, lapuha, kamilice, bezga, kostanja, orehov in drugih rožic. Tako ima vsako svoj okus, barvo in značaj, pa tudi svoje zdravilne učinkovine.

LORI FERKO

---