Na šolah ostaja vse po starem

Na napovedano združevanje manjših osnovnih šol, ki bi zaradi varčevalnih ukrepov v šolstvu izgubile status samostojnih šol in postale podružnice, so se odzvali v Podgradu. A kot kaže, podpore bistriške občine in občinskega sveta ne bodo potrebovali, saj je minister Žiga Turk včeraj varčevalne ukrepe zamrznil.

Šola v Podgradu ostaja samostojna, njena obnova  pa je zelo negotova Foto: Tomo Šajn
Šola v Podgradu ostaja samostojna, njena obnova pa je zelo negotova Foto: Tomo Šajn

PODGRAD>Osnovna šola Rudolfa Ukoviča Podgrad je ena izmed petih podeželskih šol v občini Ilirska Bistrica, ki bi jo lahko sprva predlagane spremembe preoblikovale v podružnico.

Šolo s petimi šolskimi, tremi vrtčevskimi oddelki in dvema oddelkoma podaljšanega bivanja trenutno obiskuje 132 otrok. Glede na načrtovane ukrepe na področju osnovnega šolstva pa naj bi se v naseljih z dvema ali več javnimi osnovnimi šolami oblikovali skupni šolski okoliš tako, da bi občine šole z manj kot devetimi oddelki spremenile v podružnice. Razen v primeru, ko gre za edino šolo na območju lokalne skupnosti oziroma za šolo, ki stoji na obmejnem in demografsko ogroženem območju.

Število otrok se povečuje

Učitelji in starši si lahko (za zdaj) oddahnejo. Napoved o zmanjšanju števila samostojnih šol je do nadaljnjega zamrznjena, zato se ji bodo v šolskem letu 2013/2014 bržkone izognili. Na nitki je sicer visela predvsem prihodnost malih šol v Jelšanah, Kuteževem in Pregarjah, medtem ko so bili v Podgradu in Knežaku na meji izpolnjevanja kriterijev za ohranitev. Z ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport so namreč ravno včeraj sporočili, da zaradi vladne krize ne bodo začeli postopkov za spremembo standardov in normativov v osnovnem in srednjem šolstvu.

Podgrajski svet staršev in svet zavoda je bil zato v skrbeh za prihodnost in ohranitev sedanjega šolskega sistema. Kajti predlog zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja bi po njihovih besedah ob togem in neživljenjskem uvajanju pomenil izgubo samostojnosti šole, kar bi tako kratkoročno kot dolgoročno imelo izjemno negativne posledice.

Pri tem jim je že prisluhnila (bistriška) poslanka Kristina Valenčič (DL) in njihove predloge posredovala ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport. Ravnatelj Milan Dekleva ter predsednika sveta staršev Bojan Ivančič in zavoda Aljaž Štrancar pa so se z dopisom obrnili še na župana Emila Rojca in občinske svetnike, da bi v primeru povečanja števila otrok ali izenačitve normativa stanje popravili s preklicem določila o fleksibilnem normativu.

Menijo namreč, da bi Podgrad z izgubo šole izgubil središče življenja, kulture in razvoja kraja, s katerim živi in diha ter tako prispeva k dvigu kakovosti življenja in razvoju podeželja, ko se povezuje z lokalnimi društvi in krajevnimi skupnostmi prek raznih projektov.

“Premalo dodelani in prehitro sprejeti ukrepi dolgoročno osiromašijo slovensko podeželje in slabo vplivajo na razvoj celotne družbe, kar je treba odgovorno upoštevati, saj gre za kakovostno prihodnost vseh državljanov,” so utemeljili predlog, da se Osnovno šolo Rudolfa Ukoviča Podgrad izvzame, saj jim demografski podatki za obdobje zadnjih petih let kažejo povprečno 13,6 učenca na generacijo. To pomeni, da bi v naslednjih letih imeli samostojne oddelke vseh razredov devetletke.

Katera obnova je prednostna?

Sicer pa sta sveta staršev in zavoda obravnavala tudi informacijo o rekonstrukciji šole in vrtca v Podgradu. ”Veseli nas dejstvo, da se aktivnosti nadaljujejo, smo pa zelo zaskrbljeni zaradi podatka, da je v naši občini predvideno tako veliko število investicij na področju izobraževanja. Še zlasti smo zaskrbljeni zaradi namere ustanovitelja, da našo šolo in vrtec pelje skozi financiranje v obliki javno-zasebnega partnerstva, medtem ko ostalim projektom namenja redna proračunska sredstva,” so v dopisu občini zapisali starši in vodstvo šole. Menijo tudi, da so med predlaganimi investicijami šole (omenili so šolo v Kuteževem), ki so v neprimerno boljšem položaju kot podgrajska. Poudarili so še, da je po njihovem mnenju oblika javno-zasebnega partnerstva v današnjih razmerah zelo vprašljiva in draga.

Glede prednostne obnove šol smo povprašali tudi na Občino Ilirska Bistrica, vendar nam svojega stališča na to temo niso posredovali.

LORI FERKO


Najbolj brano