Na Krasu je bilo vsaj 120 kamnolomov

Danes bo ob 20. uri v Kosovelovem domu premiera dokumentarnega TV filma Kraški kamnolomi. Po filmu, ki je nastal letos v koprodukciji TV Slovenija in produkcijske hiše Fatamorgana, bo pogovor s sodelavci filma.

Eden večjih še delujočih kamnolomov na Krasu je ta pri Lipici, s katerih upravlja podjetje Marmor iz Sežane Foto: Bogdan Macarol
Eden večjih še delujočih kamnolomov na Krasu je ta pri Lipici, s katerih upravlja podjetje Marmor iz Sežane Foto: Bogdan Macarol

SEŽANA > Kamen je odločilno zaznamoval Kras, zato marsikomu predstavlja sinonim zanj. Številnim generacijam je do pred kratkim z delom v kamnolomih rezal tanek, z znojem in žulji prepojen, a siguren kruh, saj je bil enkraten kraški kamen na dobrem glasu širom po svetu.

Kamnolom v skoraj vsaki vasi

Ta konec tedna bo na Krasu ves v znamenju kamna. Poleg sežanske premiere filma o kamnolomih bo jutri in v nedeljo v Pliskovici tudi prvi Festival kamna. Na njem se bo deset mladih javno pomerilo v obvladovanju kamnoseških veščin, trije najboljši se bodo pomerili še na državnem tekmovanju, zmagovalec pa bo zastopal Slovenijo na evropskem tekmovanju v Franciji. V sklopu festivala bosta v nedeljo ob 16. uri še predavanji o kraški arhitekturi ter o kamnu in hrani, na prostem bo razstava kamnoseških izdelkov, možno si bo tudi vodeno ogledati vas ali si izbrati kaj iz ponudbe tradicionalnih kraških dobrot in izdelkov.

Medtem ko je imela še pred stoletjem skoraj vsaka vas vsaj manjši kamnolom, ki je služil predvsem za pridobivanje kamna kot gradbenega materiala, je danes večina kamnolomov opuščenih in zaraščenih. S še zadnjimi pričevalci prevladujoče ročne pridelave in obdelave kamna je ta skupni spomin ujel na filmski trak scenarist in režiser Matjaž Žbontar, ki je v koprodukciji lastnega podjetja Fatamorgana in TV Slovenija posnel film Kraški kamnolomi.

V 50 minutah je dal besedo številnim strokovnjakom, med njimi geologu dr. Bogdanu Jurkovšku, ki dobro pozna geološko sestavo kamnin na Krasu, njihovo starost ter trdnost in uporabnost posameznih kamnin.

V Nabrežini lomijo kamen že dva tisoč let

Tam, kjer so pod tanko vrhnjo plastjo zemlje najstarejše in najboljše kamnine, je tudi danes še nekaj kamnolomov. Teh ni mnogo, nekaj pa jih le nadaljuje kraško tradicijo. Med večjimi je kamnolom or Lipici, s katerimi upravlja sežansko podjetje Marmor, daleč naokrog je znan nabrežinski kamnolom, ki deluje nepretrgoma že dva tisoč let, z italijanskega dela Krasa je v filmu predstavljen tudi kamnolom Rebula v Repentabru, na slovenskem pa kamnolom Kamnoseštva Tavčar pri Povirju.

Po nekaj deset let trajajočem obdobju miniranja, ki je precej poškodovalo kamnine in okolico kamnolomov, uporabljajo zdaj v kamnolomih sodobnejše metode rezanja kamnitih blokov, s katerimi imajo boljši izkoristek, kamen pa še ne poškoduje..

Koliko jih še pozna ščapador in švajo

Pomembno vlogo ima v filmu tudi 72-letni kamnosek Gabrijel Jeram. “Doma v Štorjah sem si uredil zbirko kamnov iz kraških kamnolomov (ali jav, kot smo jim pravili). Teh sem od Divače do Opatjega sela našel do sedaj že več kot 120 in vse sem tudi vrisal v zemljevid,” je Jeram predstavil svoj sedanji hobi, donedavno pa poklic, ki se je začel z vajeništvom v kamnolomu Kopriva.

Zbral je tudi različna kamnoseška orodja, ki so jih uporabljali on in njegovi predniki in napisal slovar vseh izrazov, ki so jih uporabljali v kamnoseštvu. “V moji mladosti skoraj vsem razumljive besede, kot so martelina, ščapador, švaja in druge so današnjim generacijam neznane, zato sem čutil dolžnost, da jih ohranim vsaj v pisni obliki,” pravi Jeram. Svojo ljubezen do kamna pa izkazuje tudi v izdelkih, ki še vedno nastajajo pod njegovimi rokami, ki znajo spretno vihteti različno kamnoseško orodje.

BOGDAN MACAROL


Najbolj brano