Mokrišča - generator turizma

Tri največja slovenska mokrišča, Škocjanske jame, Sečoveljske soline in Cerkniško jezero, bi si zaradi svojega pomena in edinstvenosti zaslužile, da bi jih vpisali na seznam Unesca, so prepričani njihovi upravitelji.

MATAVUN> S skrbnim upravljanjem pa so lahko tudi gonilo turističnega razvoja. Nekatera so že zdaj.

V nedavno prenovljenem kongresnem središču Škocjanskih jam so včeraj predstavili slovenska mokrišča, med katerimi so tri na seznamu svetovno pomembnih življenjskih okolij, povezanih z vodo. To so Škocjanske jame (na seznamu vpisane od leta 1999), Sečoveljske soline (1993) in Cerkniško jezero (2006).

Trajnostni razvoj

Direktorica Parka Škocjanske jame dr. Gordana Beltram, ki je hkrati tudi nosilka Ramsarske konvencije za Slovenijo, je rekla: “Odgovorni turizem pomaga vzdrževati tako mokrišča kot tudi ljudi, ki živijo ali delajo ob mokriščih.” O Parku, ki ga vodi, pa je poudarila, da zelo dobro sodeluje z občino in da je bila njihova učna pot lani izbrana za najboljšo v državi. Napovedala je, da se bo Park še bolj povezal z vplivnim območjem in oblikoval znamko kakovosti, za katero je nedavno izrazilo zanimanje kar 35 okoliških ponudnikov dodatnih storitev. Glede razvoja Beltramova zagovarja trajnostnega in poudarja: “Naša stalna skrb je tudi ozaveščanje obiskovalcev. Naši vodniki so hkrati tudi naravovarstveni nadzorniki.”

Mojca Paternoster vodja odseka za turizem na direktoratu za internacionalizacijo Ministrstva za gospodarstvo je Škocjanske jame, ki so na šestem mestu po turističnem obisku v državi, imenovala za generator turizma celotnega Krasa. Napovedala je tudi poldrugi milijon težko investicijo države v novo osvetlitev jame in vzpostavitev informacijskega središča.

Denar za mokrišča ob morju

Tik pred potrditvijo pa je tudi projekt ureditve mokrišča Škocjanski zatok pri Kopru. Tri četrtine 2,7 milijona evrov velike naložbe v infrastrukturo bo prispevalo gospodarsko ministrstvo, je napovedala Mojca Paternoster. Druga investicija, kjer bo ministrstvo ravno tako zagotovilo tri četrtine od 350 tisočakov, pa bo namenjena informacijskemu središču Krajinskega parka Strunjan. Država se namreč zavzema za “trajnostni turizem kot temeljno načelo razvoja Slovenije”, je pojasnila Paternostrova.

O tem je govoril tudi prvi mož krajinskega parka Sečoveljske soline dr. Andrej Sovinc: “V zavarovanih območjih je turistična infrastruktura izven parka. Primeren je doživljajski, ne pa množični turizem.” Prihodnost Sečoveljskih solin, ki so zaradi tradicionalne pridelave soli edinstvene, vidi v povezavi z drugima dvema mokriščema ob morju. Prepričan je, da bi prav soline, ki dajejo Istri poseben pomen v primerjavi z drugimi jadranskimi turističnimi regijami, lahko postale gonilo lokalnega gospodarskega razvoja.

Kdaj na seznam Unesca

Na vprašanje PN, ali bi lahko na Unescov seznam svetovne dediščine umestili še druga slovenska mokrišča, so si bili vsi prisotni edini: vsekakor. “Cerkniško jezero bi moralo biti že davno prvo na seznamu,” je ocenil direktor Notranjskega regijskega parka Valentin Schein. Zaradi želja po zajezitvi jezera pa se to doslej še ni zgodilo, je pojasnil in napovedal, da se bo to prej ali slej gotovo zgodilo.

Predlog, da bi pripravili vlogo za vpis na seznam za Sečoveljske soline, so že večkrat poslali v Ljubljano, je povedal Sovinc, a se doslej ni zgodilo še nič. Beltramova pa je povedala, da že potekajo dogovori z drugimi državami na Dinarskem krasu o skupnem nastopu.

“Mi, žal, nismo pristojni. Podpiramo pa nove vpise. Če pogledamo sosednje države, smo zelo v zaostanku,” je sklenila Mojca Paternoster z gospodarskega ministrstva.

TINO MAMIĆ

---