Meja je odprta, a pridelkov ni
Dvodnevna prireditev Kmetijska tržnica 2013 je na prostor pod velikim šotorom in okrog njega privabila rekordno število prodajalcev s Primorske, iz drugih krajev Slovenije in sosednje Hrvaške. Bogat spremljajoči program pa je dosegel višek na včerajšnjem državnem tekmovanju v striženju ovac in državni ocenjevalni razstavi drobnice.
Za razliko od prejšnjih let so letos pridelovalci ponujali veliko domačega česna po ceni od štiri do deset evrov za kilogram Foto: Tomo Šajn
ILIRSKA BISTRICA
> Če pustimo ob strani zares bogato ponudbo prehrambenih pridelkov slovenskih kmetij in številnih prodajalcev najrazličnejšega blaga, povezanega s kmetovanjem, je vendarle pritegnil pozornost prvi poskus konkretnega sodelovanja med sosedi z obeh strani slovensko-hrvaške meje.
Veliko zanimanja je doživelo državno tekmovanje v striženju ovac z električnimi in ročnimi škarjami. Med 12 udeleženci je bil tudi tekmovalec iz sosednje Primorsko goranske županije. Po napornem tekmovanju je z električnimi škarjami zmagal Alojz Novak (Šentjernej) pred Andrejem Škibinom (Lokev) in Urbanom Škandorjem (Bovec). V ročnem striženju pa je zmagal Škibin pred Mojco Noč z Jesenic in gostom iz Hrvaške Dražeto Dražetićem.
To je ob odprtju prireditve poudaril tudi bistriški župan Emil Rojc: “Zelo me veseli, da smo nekako prebili to mejo, ki je toliko časa zavirala naše medsebojne odnose. Upam, da je to korak naprej in da se bo sodelovanje nadaljevalo,” je dejal župan in spomnil tudi na strokovno srečanje na Premu, na katerem so sodelovali slovenski in hrvaški strokovnjaki za rejo drobnice. Ravno drobnica je ena redkih kmetijskih panog na Bistriškem, ki se vse bolj širi. Druge panoge so šibke, prireditve, kot je kmetijska tržnica, pa so dobra spodbuda za kmetovanje, je še poudaril župan.
Aleš Zidar, strokovni vodja LAS Društva za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom in gonilna sila prireditve, ki sta jo pripravila društvo in občina, pa je o sodelovanju čez državno mejo dejal: “Zadovoljen sem, da se je naše prireditve udeležilo deset ponudnikov s Hrvaške. Pred tednom dni pa so naši kmetovalci sodelovali na podobni prireditvi na Matuljah.” Zidar je tudi zavrnil pomisleke nekaterih, da čezmejna trgovina s kmetijskimi pridelki ne bo šla kar tako. Kdor želi prodajati v sosednji državi, si pač moral priskrbeti določene papirje, naši prodajalci denimo delovno vizo.
Da je interes obojestranski, po Zidarjevih besedah kaže tudi udeležba Petra Mamule, namestnika župana Primorsko goranske županije. Pa tudi zanimanje dveh kvarnerskih ribičev, ki bi prodajala svežo ribo na semanjih dneh, 1. in 16. v mesecu, v Ilirski Bistrici.
Ob tem pa je opozoril, da ni - vsaj za bistriške kmetovalce - vprašljiv način prodaje čez mejo (tako kot nekoč v skupni državi, ko so prodajali blago kar s tovornjaka, seveda ne bo šlo), pač pa predvsem dejstvo, da imajo premalo tržnih viškov. Pogoj za prodor k sosedom čez mejo bo torej povečanje kmetijske proizvodnje doma.
Med hrvaškimi ponudniki je bila na tržnici tudi Kastavska mavrica iz mesta Kastav. “To je skupnost žena, ki izdeluje ročne izdelke in ponuja kupcem naše značilne proizvode, predvsem žgane napitke,” je dejala predstavnica kastavskih žena Suzana Jakovac in dodala, da želijo nadaljevati s sodelovanjem čez mejo. Tudi pri njih so podobne prireditve in na njih si želijo čim več slovenskih ponudnikov.
Zelo dobro obiskano tržnico je oba dneva spremljala vrsta prireditev in razstav, med njimi tekmovanje gozdarjev za pokal Demetre in pokušine kmečkih dobrot iz območja delovanja društva v bistriški, pivški in postojnski občini. Pridelke so ponujali pridelovalci s Krasa, iz slovenske Istre in Posočja, pa tudi iz drugih krajev.
Včerajšnji dan je potekal v znamenju razstave drobnice, ki je pritegnila veliko pozornosti obiskovalcev. Ocenili so tudi najboljše slovenske pasme za priznanja kmetijskega ministrstva, najlepše ovce in ovne istrske pramenke ter vzorce ovčjega in kozjega sira.
TOMO ŠAJN