Majlont, mesto navdiha

Konec tedna je postojnska občina znova odprla najstarejši predel občinskega središča. S tem je uspešno končala celovito prenovo Majlonta, ki se je začela pred dvema letoma. Naložba je bila vredna več kot 1,3 milijona evrov, od tega je 70 odstotkov prispeval Evropski sklad za regionalni razvoj.

POSTOJNA> Mestnega predela med sedanjo Ljubljansko cesto in grajskim gričem s pretežno enonadstropnimi hišami skromnih fasad, ki predeljene z ozkimi ulicami tvorijo staro mestno jedro pod Sovičem, se je v času, ko so tu gradili južno železnico, prijelo ime Majlont ali Mailand. Kot je še mogoče prebrati v monografiji, ki se sprehaja po notranjskih poteh, je bila namreč večina delavcev Italijanov iz okolice Milana, ki so si prenočišče našli na tem koncu mesta.

Slednji je po skoraj pol stoletja dočakal obnovo okrušenih stopnišč in pešpoti, podpornih in opornih zidov, ureditev 1,5 kilometra javnih površin, cest in ulic, javno razsvetljavo, kanalizacijo za odvajanje komunalnih in padavinskih vod ter obnovo vodovodnega omrežja. Vsa dela so potekala pod arheološkim nadzorom in skušala čim bolj ohraniti posebnosti Majlonta. Da bi ohranili staro podobo, so na odsekih cest uporabili mulde iz granitnih kock, vse pešpoti in stopnišča so izdelali v kamnu, izbrali so tudi ustrezne svetilke na drogovih javne razsvetljave in z okoljem zlite ograje ob cestah.

“Lepo se je sprehoditi po prenovljenih ulicah, lepo je ponovno odkrivati lepote tega predela, prijetno je prisluhniti domačinom, ki s ponosom pripovedujejo, da živijo prav tu, kjer se je pričelo naše mesto,” je v nagovoru ob otvoritvi povedal župan Jernej Verbič in dodal, da Majlont odslej nudi ugodnejše in čistejše bivanje.

Slovesnosti sta se udeležila tudi nekdanji minister Pahorjeve vlade za regionalni razvoj Henrik Gjerkeš in aktualni minister za infrastrukturo in prostor Zvone Černač. Slednji je poudaril, da je prav Gjerkeš pripomogel k prenovi, potem ko je leta 2010 ob sprehodu po Majlontu uvidel, da je za Postojno to pomemben in potreben projekt. “Mantra o tem, da so za Slovenijo pomembni samo veliki projekti, je zlagana. Pomemben je vsak najmanjši del, pomembni so številni majhni projekti, ki na tak ali drugačen način pripomorejo k izboljšanju celotne infrastrukture in življenja ljudi v posameznih okoljih,” je še dejal Černač, prepričan v to, da ima stari mestni del poseben čar: ”Številni so v njem črpali navdih za svoja dela, med njimi so bili slikarji in drugi umetniki. V njem pa imajo svoja domovanja številni Postojnčani in ta domovanja bodo zdaj s prenovljeno infrastrukturo še toliko bolj prijetna.” LF

---