Logarji takoj do službe

Prva generacija maturantov postojnske srednje lesarske in gozdarske šole je praznovala 50. obletnico mature. Maturante je pozdravil tudi Živan Veselič, pomočnik direktorja zavoda za gozdove, ki poudarja, da je zaloga lesa danes bistveno višja kot v preteklosti, vendar pa izkoriščenost gozdov slabša.

POSTOJNA > Na praznovanju, ki se je začelo v prostorih naslednice srednješolskega izobraževanja, zdajšnje gozdarske in lesarske šole, nato pa nadaljevalo z druženjem v Rakovem Škocjanu, je maturante ob častitljivem jubileju pozdravil tudi Živan Veselič, pomočnik direktorja zavoda za gozdove.

V nagovoru je ocenil, da je zaloga lesa danes bistveno višja kot v preteklosti, in sicer presega 300 kubičnih metrov po hektarju. Žal pa, je dodal, se glede strokovne usmeritve ni spremenilo skorajda nič. “Vlaganje v gozdove je slabše, včasih je gozdno gospodarstvo samo na Postojnskem v enem letu zgradilo do 35 kilometrov cest, lani pa je bilo v vsej Sloveniji zgrajenih le 14 kilometrov,” je poudaril Veselič. In izrazil upanje, da bo nov zakon o gozdovih v letu 2016, ko gozdnim gospodarstvom potečejo 20-letne koncesije, stanje na področju lesarstva in gozdarstva vendarle izboljšal.

Izobraževanje za gozdarske poklice je doživelo velik preporod leta 1959, ko je okrajni ljudski odbor v Kopru ustanovil gozdarsko srednjo šolo, ki se je iz Ljubljane, iz težkih pogojev šolanja v lesenih barakah, preselila v grand hotel družine Windischgraetzov, ki ga obdajajo najbolj kakovostni gozdovi na Nanosu, Javornikih in Snežniku. Dvorec so preuredili v dijaški dom ter sezidali novo šolo in dve stanovanjski zgradbi, namenjeni bivanju učiteljev.

Kot se spominja Livijo Knafelc, vodja organizacijskega odbora srečanja nekdanjih dijakov, je bil prvi ravnatelj Stanislav Mazi, avtor prvega tečaja za logarje v Idriji. Takrat so v postojnsko šolsko stavbo preselili štiri oddelke redne tehniške šole, oddelek dveletne šole za aktiviste in oddelek logarske šole, v katerih so dijaki nadaljevali svoje šolanje, povsem na novo pa se je vanjo vpisalo 41 učencev. Ti so po uspešno opravljeni maturi postali prva generacija, ki se je šolala od prvega do četrtega letnika.

“Imeli smo veliko srečo, da nas je takoj po zaključku šolanja čakalo delo, saj je gozdno gospodarstvo potrebovalo gozdarske tehnike. Moram pa tudi reči, da so nas profesorji kakovostno izobrazili, pa tudi širše vzgojili v zavedne državljane,” je dejal Knafelc in še povedal, da so tokrat izdali tudi krajši, spominski zbornik s poudarki na življenju in delu pred pol stoletja: “Zato, da bosta zanamcem ostali pisana beseda in slika, ki obenem obeležujeta tudi ta pomemben dogodek, ko se človek po tolikih letih sreča s svojimi sošolci.” LORI FERKO

---