Kraški suhi travniki so dom številnih ptic
Prisotnost številnih vrst ptic je pokazatelj ohranjenega in zdravega okolja, od česar imamo številne koristi tudi ljudje. Kraška suha travišča so pri tem še bolj izstopajoča, saj so nanje vezane tudi številne vrste rednih in ogroženih ptic.
Ornitolog Jernej Figelj, v ozadju ekonomist Stojan Gorup Foto: Bogdan Macarol
KRAS> Dosedanja ekstenzivna raba travišč na Krasu je bila naravi izjemno naklonjena, saj so strokovnjaki na površini 50 kvadratnih metrov velikega suhega travišča našteli več kot 80 rastlinskih vrst, kar je izjemno za suha travišča celo v evropskem merilu.
Predavanje Kraška travišča, ptice in biodiverziteta je del dveh projektov čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo: projekta Kras – Carso, ki se osredotoča na trajnostno upravljanje naravnih virov in teritorialno kohezijo na Krasu, in projekta BioDiNet, ki se ukvarja z ohranjanjem naravne in kulturne dediščine Kraškega roba in vzpostavljanjem smernic za trajnostni razvoj območja.
“Ravno na takšno okolje so prehransko in (ali) gnezditveno vezane številne vrste ptic, kot so hribski škrjanec, kačar, pisana penica, podhujka, rjava cipa, rjava penica, rjavi srakoper, slavec, smrdokavra, sršenar, velika uharica, veliki skovik in vrtni strnad,” je varstveni ornitolog Jernej Figelj, zaposlen na Društvu za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije, na svojem predavanju naštel pomembne razloge za umestitev Krasa v evropsko območje Nature 2000.
Ker so ptice na vrhu prehranjevalnih verig, gibljive, velike, pisane in glasne in ker jih ljudje radi opazujemo in dokaj dobro poznamo, izvrsten kazalec ohranjenosti biotske raznovrstnosti. “Na splošno velja: mnogo ptic – dobro življenjsko okolje zanje in za ljudi. Ter obratno: malo ptic - biodiverziteta upada - slaba kvaliteta okolja,” je Figelj utemeljil, zakaj tolikšna pozornost za ptice kraških suhih košenic in ekstenzivnih pašnikov.
Strnad gnezdi le na Krasu
“Vrsta, kot je vrtni strnad, gnezdi le na Krasu, kjer smo našteli le še 50 parov. Za obstoj potrebuje posebno življenjsko okolje – obsežne odprte površine, osončene, s posameznimi drevesi in redko rušo,” je ptičeslovec opozoril na dragocenost kraškega prostora.
Ptice najbolj ogrožajo intenzivno kmetijstvo, pozidave in opuščanje tradicionalne rabe zemljišč. Ustrezajo jim negnojeni, naravni travniki, pozna košnja, malo živine na površini, ohranjanje mejic, dreves in grmovja ter neuporaba fitofarmacevstkih sredstev.
Ptice kot del živega muzeja Krasa
Marsikaj od tega na Krasu velja, zato bodo bogastvo ptic in kraških travišč vključili v Živi muzej Krasa, ki je sestavni del projekta Kras-Carso. Stojan Gorup iz podjetja Sloveneta, ki je zadolžen za izdelavo programske zasnove Živega muzeja Krasa, pravi: “V okviru projekta Kras-Carso načrtujemo izvedbo muzeja na več kot 700 hektarjev velikem odprtem območju med Sežano, Lipico in slovensko-italijansko mejo. Tu se bodo postavile informacijske table tudi o pticah”.
Izvajalci projekta so si enotni, da je biotska raznovrstnost Krasa ekonomsko še slabo izkoriščen potencial, zato bi bilo potrebno razmišljati, kako obiskovalcu povečati in približati ponudbo in jo bolje ekonomsko izkoristiti. Taki zgledi so trženje kmetijskih izdelkov, pridelanih v območjih Natura 2000. Veliko možnosti pa ima tudi turizem, povezan s pticami, ki je v svetu že uveljavljen, pri nas pa še ne.
BOGDAN MACAROL