Kraševci na obisku v Reziji

V Reziji prebivajo mnoge težave, vendar je to tudi dom dobrih, prijaznih in gostoljubnih ljudi. V to so se prepričali tudi člani razvojnega društva Pliska ter kulturni društvi Kraški šopek in Zlati čoln, ki so Rezijane obiskali na sobotnem prazniku Naša zemlja.

SOLBICA> Zgodba o prijateljstvu se je pričela pred dvema letoma, ko je folklorno društvo Val Resia nastopilo na trgatvi evropskega latnika prijateljstva v Pliskovici. “Zadovoljni smo, da smo končno izpolnili obljubo in jim obisk vrnili. Še posebej, ker je to za Rezijane težak čas in je pomembno, da jih podpremo,” je povedala predsednica RD Pliska Ivica Žerjal.

Z obiskom je bila zadovoljna tudi predsednica društva Rozajanski dum Luigia Negro, ki je zadovoljna z odnosom Slovenije do Rezijanov in s sodelovanjem s slovenskimi društvi. V Reziji trenutno čakajo odločitev, ali bodo lahko še naprej upravljali z Rezijanskim kulturnim centrom. Kaj bodo naredili, če bo odgovor negativen? “Ne bomo tiho,” je napovedala.

Delovno srečanje

V sobotnih dopoldanskih urah so si Kraševci ogledali rezijanski etnografski muzej Naš Muzeo, cerkev v Ravenci in muzej brusačev v Solbici. Žerjalova je poudarila, da pri obisku ne gre za ekskurzijo, ampak za delovno srečanje. Članice RD Pliska so namreč v Solbici pripravile štruklje in joto, Rezijanke pa so jih naučile pripraviti ćalčune, kot se imenuje njokom podobna praznična jed.

V kulturnem programu so se s plesom, glasbo in petjem predstavili folkloristi iz Kraškega šopka, svojo poezijo pa so prebirali kraški pesniki Brigita Grmek, David Terčon, Magdalena Svetina Terčon in Aldo Žerjal, pridružila pa se jim je tudi domačinka Silvana Peletti.

Vse manj prebivalcev

Prireditev Naša zemlja je praznik na dvoriščih z vonjem in okusi doline Rezije, ki ga organizira društvo Vivistolvizza. “S takimi in podobnimi prireditvami skušamo ohraniti vas živo. Za nas je velika izguba, ko nas zapusti eden od starejših vaščanov, saj vidimo, kako vas počasi umira,” je povedala Luigia Negro in se s tem dotaknila enega največjih problemov Rezije, upada števila prebivalstva.

Domačini in tisti, ki se v Solbico radi vračajo, so na prazniku gostom ponudili različne doma narejene izdelke, pa tudi začimbe, česen, lešnike, fižol in ostale pridelke in izdelke, ki so značilni za življenje v Reziji. Kraševci so se tolkli po glavi, da so doma pozabili skrhane nože, saj so jih tu domačini brusili na star način. “Sodelovanje načrtujemo tudi v bližnji prihodnosti,” je zagotovila Žerjalova: “Pravkar smo se namreč dogovorili, da lastnike stojnic in brusilce povabimo na dan odprtih borjačev v Pliskovici.”

PETRA MEZINEC

---