Kras v luči skupnega razvoja

V okviru meddržavnega projekta Kras-Carso je bilo včeraj v Zgoniku peto srečanje foruma županov kraških občin. Tokrat je bilo namenjeno predstavitvi osnutka študije in razpravi o možnostih ustanovitve Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje.

Forum županov kraških občin še išče poti za vzpostavitev povezovalnega združenja. Področja sodelovanja so  gospodarska rast, izobraževanje, kultura, turizem,  okolje, ...  Foto: Bogdan Macarol
Forum županov kraških občin še išče poti za vzpostavitev povezovalnega združenja. Področja sodelovanja so gospodarska rast, izobraževanje, kultura, turizem, okolje, ...  Foto: Bogdan Macarol

ZGONIK >Strateški čezmejni projekt Kras-Carso se letos septembra izteka. Vseh 17 projektnih partnerjev, od tega je vanj vključenih pet kraških občin na slovenski in šest na italijanski strani, je že nakazalo interes, da v zadnjih letih dobro vzpostavljeno sodelovanje nadgradijo s stalnim čezmejnim omizjem za razvoj Krasa.

“Ena od že preverjenih oblik, ki nam jo omogoča EU, je Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (EZTS), ki je tudi edini priznani instrument na ravni EU za potrebe teritorialnega sodelovanja,” je bila tema včerajšnjega srečanja županov kraških občin, ki jo je izpostavil župan Zgonika Mirko Sardoč.

Kraške občine skupaj dosegajo več

Kot osnova jim je služila študija o vzpostavitvi EZTS Kras-Carso, ki so jo ta mesec dokončali strokovnjaki Znanstveno-raziskovalnega središča v Kopru.

“Področja dejavnosti, ki jih lahko pokriva EZTS, so gospodarska rast in zaposlovanje, izobraževanje, kultura, dediščina, turizem, okolje, zdravje, javni transport in administracija,” so avtorji študije nanizali morebitna področja dela.

Sodelovanje lahko izpeljejo med različnimi področji in partnerji iz članic EU, obstajajo primeri za le eno področje oziroma z enim namenom ali pa primeri, da sodelovanje pokriva več dejavnosti.

Prisotni so bili seznanjeni tudi z dosedanjimi izkušnjami v tovrstnih evropskih združenjih. V EU je trenutno 28 takih združenj, večinoma bilateralnih, ki so si zastavila za cilj, da upravljajo skupno ozemlje. Pa tudi, da skušajo vplivati na razvoj čezmejnega območja, kjer živi skupno približno 25 milijonov ljudi.

“Krasu najbližji je EZTS območij občin Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba. Deluje od leta 2011. Tu se enakopravno uporabljata slovenščina in italijanščina. Sedež ima v Gorici,” je seznanil prisotne drugi avtor študije, Hrvoje Radkajec.

Župani so si vzeli čas, a so navdušeni

Prisotni župani so si vzeli čas do naslednjega srečanja, da preučijo vse razloge za in proti ustanovitvi EZTS.

“Dejstvo je, da nas druži isti prostor in zgodovina ter da si bomo v globalnem svetu delili tudi skupno prihodnost. Kakšna bo, je v veliki meri odvisno od uspešnosti našega sodelovanja. Po letih, ko smo imeli od življenja v skupni EU evforična pričakovanja, so se ta unesla, čeprav vemo, da so meje (v glavah) mestoma še prisotne,” je dejal Davorin Terčon, župan občine Sežana. In dodal še glas za pospešen razvoj združenja: “Matični Kras potrebuje obliko skupnega razvoja in trenutno ne vidim boljše možnosti, kot je EZTS, saj ta omogoča sodelovanja v obliki rasti od spodaj navzgor.”

EZTS temeljijo na že obstoječih oblikah čezmejnega sodelovanja, delujejo brez ali z omejenim EU-financiranjem, imajo dolgi ali neomejeni rok trajanja, v povprečju vključujejo približno 25 partnerjev in imajo več upravljavskih organov.

“Večina EZTS ni nastala s financiranjem EU. To pomeni, da razpolagajo z lastnimi operativnimi sredstvi, ki zagotavljajo njihovo delovanje. Večina EZTS ima proračun, ki temelji na prispevkih članov glede na število prebivalcev. Pridobljeni evropski denar je le dodatek za specifične namene in konkretne projekte,” je eden od piscev študije, dr. Aleksander Panjek, prisotne župane soočil še s finančno platjo EZTS.

Združenja bodo imela direktorje

Kot ena od oblik čezmejnega sodelovanja ima EZTS vsaj štiri posebnosti: članice so lahko države, ustanove nacionalnega, regionalnega in zlasti lokalnega nivoja ter osebe javnega prava na mejnem območju EU. Država članica na podlagi vloge predlagatelja z odločbo odobri članstvo in s tem ustanovne akte; ima status pravne osebe, ki omogoča oblikovanje sekretariata (v Sloveniji bo to javni zavod) s transakcijskim računom, pečatom, skupščino ter zaposlenimi z direktorjem na čelu. Omogoča možnost vključevanja več institucionalnih ravni v eno samo strukturo. Ta rešitev prispeva k hitrejšemu usklajevanju projektov, ko gre za večje čezmejne projekte, ki presegajo občinske meje in finančne kapacitete ter predvsem njihove pristojnosti.

BOGDAN MACAROL


Najbolj brano