Kras je enoten, državi žal ne

Več kot tri milijone evrov vreden projekt Kras-Carso, ki povezuje 17 partnerjev iz Slovenije in Italije, je naletel na prvo večjo oviro. Na trd birokratski - ne kraški - kamen, ki izvira iz dejstva, da Slovenija za razliko od Italije ne pozna regionalnega prostorskega načrtovanja.

Kras je enak v Sloveniji in Italiji,  zato ga je treba varovati in razvijati s skupnimi močmi Foto: Tina Čič
Kras je enak v Sloveniji in Italiji, zato ga je treba varovati in razvijati s skupnimi močmi Foto: Tina Čič

KRAS> Slovenija nima predpisov, ki bi urejali regijsko in čezmejno planiranje - vendar je prav skupno čezmejno prostorsko načrtovanje na Krasu eden ključnih ciljev projekta.

Sodelujoči v projektu morajo zalagati denar za delo v projektu. Šele ko je delo opravljeno in računi plačani, lahko EU (ta naj bi prispevala 85 odstotkov denarja) zaprosijo za izplačilo. Denar prihaja z zamudo, trenutno čakajo italijanski partnerji na 155.500 evrov, slovenski partnerji pa na 262.500 evrov, od tega Občina Sežana na 263.000 evrov (187.000 evrov že od avgusta lani). “Zamuda povzroča nosilcem likvidnostne težave,” pravi sežanski župan Davorin Terčon.

Treba se bo torej vrniti k osnovnemu vprašanju, kaj je regijski prostorski načrt in kako urediti to področje, je dejal sežanski župan Davorin Terčon po včerajšnji tiskovni konferenci o čezmejnem projektu Kras-Carso.

Slovenska stran čaka tudi na imenovanje novih članov vladne koordinacijske skupine za to področje. “Če je vlada ne bo ponovno imenovala, je pač ne bo, želja pa je, da bi jo imenovala,” pove Terčon, prepričan, da je vlada sicer zadovoljna s projektom Kras-Carso, v katerem je občina Sežana vodilna partnerka.

Bassa Poropat: “Treba bo delati”

Projekt se bo vsekakor nadaljeval, zagotavlja tudi koordinatorka na italijanski stran, predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat: “Treba bo delati na pravnem in upravnem področju, da bi premostili te razlike.”

Ena od poti za sodelovanje in skupno upravljanje Krasa je tudi ustanovitev Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS), zato je cilj projekta Kras-Carso tudi preveriti možnosti za ustanovitev EZTS na čezmejnem Krasu. Kolikšne so? “Ne vemo še,” odgovarja Terčon.

Na vprašanje, ali se lahko zgodi, da bo Kras-Carso ostal le črka na papirju, če ne bo napredka pri skupnem prostorskem planiranju, pa odgovarja, da ne, saj obstaja manevrski prostor, kjer drugačna zakonodaja in kompetence niso ovira. Turist, ki pride v Trst, Sežano ali Ljubljano, sedaj le težko spozna Kras v vsej njegovi kompleksnosti, zato je med cilji projekta tudi vzpostavitev mreže turistično informacijskih točk. Pomembna področja pa so še promocija Krasa, gospodarski razvoj in spodbujanje podjetništva med mladimi, kjer je mogoče hitreje doseči rezultate.

Sardoč: “Na pravi poti”

Župan občine Zgonik Mirko Sardoč pravi, da vodijo sedanji koraki srečanj in sodelovanja po pravi poti. Veljavo mora dobiti “zdrava pamet”, upravljalci morajo prevzeti odgovornost, in če je treba, tudi ustvariti pritisk, da bi zagotovili razvoj za Kras: “Tukaj presega deželo Furlanijo Julijsko krajino, tu govorimo o Krasu, ki se razvija v dveh državah in potemtakem - ta je tisti lep izziv - izkoristimo prilike.”

Projekt Kras-Carso se bo po dobrih treh letih zaključil aprila 2013. Sežani je doslej prinesel prenovo stare občinske stavbe in odprtje informacijskega centra Krasa v njej. Na Gropajski gmajni bo nastal živi muzej Krasa, poleg vrste študij in smernic bo projekt prinesel še niz pridobitev v občinah na obeh straneh meje. Od ureditev poti do odprtja Muzeja vode na Krasu, ki bo obogatil turistično ponudbo Tržaškega krasa.

Čeprav se je s podobnimi izzivi pred tem ukvarjal že evropski projekt Kraški okraj, sodelujoči menijo, da njihovo delo ni brez rezultatov. Terčon glede čezmejnih razlik v prostorskem planiranju ocenjuje: “Mogoče je že to velik dosežek tega projekta, da opozorimo na ta problem. Treba je vedeti, da je verjetno malo geografsko tako zaokroženih področij, ki segajo tako v Slovenijo kot tudi v Italijo, pa so zaradi zgodovine tako povezani in tako razdvojeni.”

Kras je enak v Sloveniji in Italiji, zato potrebuje skupno regulativo, je prepričan Terčon: “Mogoče bodo ta glas nekega dne slišali tudi na višjih ravneh in ugotovili, da dejansko obstajajo takšna območja, kjer je to nuja, ne glede na meje.”

TINA ČIČ


Najbolj brano