Košanci proti bioplinarni
Civilna iniciativa za ohranitev Košanske doline glasno opozarja, da z gradnjo nove bioplinarne v industrijsko obrtni coni v Neverkah ne bodo soglašali. Prepričani so, da so v začetku leta morali vodo iz vodovoda prekuhavati prav zaradi bistriške bioplinarne in polivanja gnojevke.
Primer bistriške bioplinarne s smradom in gostim prometom pri polivanju gnojevke, ki je po vsej verjetnosti tudi povzročila onesnaženost pitne vode, je za Pivčane dovoljšen razlog, da ostro nasprotujejo izgradnji nove v Košanski dolini. Foto: Lori Ferko
PIVKA, KOŠANA> Novi lastnik družbe Bioferm, postojnski kmet Anton Žgajnar, bi v neverški industrijski coni rad postavil bioplinarno, ki pa je že naletela na velik odpor tamkajšnjih krajanov. Ti so zato od pivškega župana Roberta Smrdelja in občinskih svetnikov zahtevali nujno obravnavo problematike.
Primer, ki kaže na popolno nezaupanje do inšpekcijskih služb kar zadeva nadzorovanje bioplinarn, je že pred tedni izrazila tudi okoljska organizacija Alpe Adria Green (AAG). Ob polivanju gnojevke v Pivki za tovarno Javor stroji, tik ob strugi reke Pivke, so v AAG napovedali, da bodo ta primer raziskali sami: “Izgubili smo namreč prepričanje, da inšpekcijske službe na tem področju delujejo v korist zdravega okolja, zdravja državljanov in, da živimo v pravni državi.”
Na zadnjo, aprilsko sejo občinskega sveta so tako prišli tudi predsedniki vaških skupnosti Neverke, Kal, Dolnja in Gornja Košana. Razprava je tekla o družbi Bioferm, ki jo je leta 2004 ustanovila družba Pivka perutninarstvo zato, da bi z nemškimi investitorji zgradila obrat za toplotno in biološko predelavo klavničnih odpadkov in gnoja iz perutninske tovarne. Pivška občina je takrat projekt podpirala, vendar si je Pivka perutninarstvo pozneje premislila in svoj lastniški delež z zemljišči vred prodala. Odpadke iz svoje proizvodnje zato posreduje specializiranemu podjetju v Italiji. “Pri proizvodnji nastane od 15 do 20 ton odpadkov dnevno. Odpadke, med katere sodijo transportni pogini in veterinarska zaplemba, oddajamo v nadaljnjo predelavo družbi Koto, medtem ko za odstranitev perutninskega gnoja poskrbijo rejci. Ta namreč nastaja pri reji na farmah, ki ga nekateri oddajajo okoliškim kmetom za gnojenje, nekateri pa ga vozijo na predelavo v kompostarno,” so pojasnili v Pivki perutninarstvu.
Bioferm je bil najprej v španski lasti, nato pa ga je odkupil Anton Žgajnar, ki je poleg zemljišča v Neverkah coni dobil še veljavno gradbeno dovoljenje za objekt za predelavo živalskih stranskih proizvodov.
Kaj bi predelovali v bioplinarni
Po neuradnih informacijah Žgajnar zdaj išče skupnega investitorja za izgradnjo sodobne plinarne, ki bi po evropski uredbi iz ostankov (gnoj, odpadki gostinskih obratov in vsebina prebavnega trakta živali, ki niso za zakol) proizvajala gnojilo in bioplin, ki se uporablja za pridobivanje toplotne in električne energije. Občinska odbora za okolje, kmetijstvo, gozdarstvo, razvoj podeželja in turizem sta pritrdila mnenju pivškega župana Roberta Smrdelja.
“Najprej nas je bilo strah, vendar smo si razjasnili pojme. Šlo naj bi za predelavo odpadkov druge in tretje kategorije. Če bi bila bioplinarna zgrajena tako kot zahteva zakonodaja in bila pod ustreznim inšpekcijskim nadzorom, menim, da je to za naše okolje samo plus,” je prepričanje obeh komisij povzela svetnica Irena Sušelj Šajn (SLS).
Vendar se večina s svetnico ni strinjala. Kot je dejal Stojan Sušelj (SDS), je kmetijsko ministrstvo samo priznalo, da njihove inšpekcijske službe bioplinskih naprav ne obvladujejo. Ker med ljudmi primanjkuje ne le zaupanja v delo inšpektorjev pač pa tudi v pravno državo, je nenaklonjenost do projekta izrazil tudi Jadran Brožič (Lista neodvisnih kandidatov).
Je gradbeno dovoljenje veljavno?
Kot je poudaril predstavnik košanske civilne iniciative Iztok Zadnik izgradnji bioplinarne ostro nasprotujejo, saj je njihova dolina že zdaj pretirano okoljsko obremenjena. Obdani so s perutninarskimi farmami, industrijsko cono, nevarnimi kosovnimi odpadki podjetja Odpad, bržkone pa bodo začeli še graditi nov primorski avtocestni krak proti hrvaški Reki. Njihovi pomisleki pa so bili tudi zaradi možnosti, da bi novi obrat predeloval odpadke prve kategorije. To so zaradi nalezljivih bolezni poginule ali usmrčene živali s tovornjakov v mednarodnem prometu, za kar bi Žgajnar sicer potreboval ustrezno koncesijo.
Prebivalce Košanske doline je zato zanimalo, ali je gradbeno dovoljenje za novo plinarno po osmih letih res še veljavno. To bo pivška občina zdaj poskušala preveriti na upravni enoti.
Do takrat pa so Košanci občinskemu svetu položili na srce, naj gradnji neverške bioplinarne ne izražajo podpore. ''Preden se o katerikoli zadevi odločate, jo dobro preučite. Za mnenje povprašajte ljudi, ki se jih zadeva dotika in delajte v naše dobro, saj smo vas mi volili,'' je skoraj dveurno razpravo zaključila predsednica vaške skupnosti iz Gornje Košane Zdenka Kapelj.
LORI FERKO