Komenski plac naj bo spet kraj za ljudi
Komenski trg je bil, podobno kot večina drugih krajevnih središč, kraj srečevanja in druženja krajanov. Toda zadnja desetletja so se morala druženja umakniti prometu, saj je postal trg predvsem križišče številnih cest. S prenovo pa ga želijo spet vrniti ljudem.
Zdaj imajo na komenskem trgu glavno vlogo ceste, križišča, parkirišča in avtomobili Foto: Bogdan Macarol
KOMEN>Komenski svetniki so se na zadnji seji že seznanili z idejno zasnovo prenovljenega trga in se, kljub nekaterim pomislekom, strinjali, da zanj naročijo idejni projekt.
Idejno zasnovo prenove trga jim je predstavil arhitekt Anton Marn, ki je ob tem izhajal iz vloge Komna v preteklosti: v svojem zlatem obdobju konec 19. stoletja je bil namreč Komen pomembno upravno, gospodarsko, politično in kulturno središče. V obdobju med svetovnima vojnama pa je zaslovel kot priljubljeno turistično središče, saj so sem na počitnice in nedeljske izlete prihajali meščani iz Trsta, Tržiča in celo iz Benetk, zaradi ugodne klime je postal tudi zdravstveno središče, kjer sta delovali dve koloniji za otroke in center za pljučne bolezni z rentgensko postajo.
Vse to se je presekalo 15. februarja 1944, ko so Nemci vas, razen treh hiš, požgali, krajane pa deportirali na Bavarsko.
“V povojni obnovi placa, kot domačini pravijo trgu, se je ta postopoma spet pozidal, vanj so se vključili nekateri še prisotni fragmenti prostorskih kvalitet, kot sta cerkev in stara šola, ki je bila obnovljena v rabi do leta 1994, v nepovezano celoto so se dodajali tudi ostali elementi, kot je Zadružni dom iz leta 1948, bencinska postaja v letu 1957, spomenik padlim žrtvam v NOB in izgnanstvu v letu 1953 in trgovina konec 70. let,” je povedal Marn.
Ob tem seveda ni mogel mimo ugotovitve, da se je prostor trga v povojnih 60 letih s križišči in parkirišči čedalje bolj podrejal prometu.
“Naš cilj je trg, ki je bil donedavno osrednji javni prostor za srečevanje in druženje ljudi, spet vrniti človeku. Tu naj se odvijajo tudi prireditve in trgovina z ohranjeno tržnico. Spomenik zaradi simbolne vrednosti velja ohraniti na idealni točki postavitve,” je smeri načrtovanja prenove nakazal Marn.
Pri tem bodo sodelovali vsi krajani, tudi pri odločanju o tem, kako urediti promet in parkirišča, ki jih je v neposredni soseščini vsaj 120.
Na pripombo, da je potrebno v občini pred to naložbo zagotoviti osnovne potrebe, kot je pitna voda v vseh 35 naseljih občine, je župan Danijel Božič svetnikom odgovoril, da bodo zadnji zaselki v občini povezani na javni vodovod naslednje leto. Da so vaška jedra pomemben element grajenega okolja, ki imajo pri posameznikih in družbi pomembne funkcije identifikacije, orientacije in komunikacije, se zaveda tudi občinska uprava: “Sedanji plac je neurejen. Pri obnovi vaškega jedra lahko tudi še računamo na evropska sredstva za obnovo in razvoj vasi. Predpogoj pa je, da imamo prej izdelane vizije, za katere smo soglasni, da so prave,” je prvo predstavitev projekta svetnikom zaključil župan in za naslednje faze dobil polno podporo svetnikov.
BOGDAN MACAROL