Koča končno stoji na svojem

PD Snežnik iz Ilirske Bistrice je prejelo v brezplačno last zemljišče, na katerem stoji planinska koča Draga Karolina tik pod vrhom Snežnika. Zemljišče je planincem tudi uradno podarilo Gozdno gospodarstvo Postojna, lastnik skoraj 5600 kvadratnih metrov velike parcele na vrhu Snežnika. Sprememba je že vpisana tudi v zemljiško knjigo.

SNEŽNIK > Tako se je, kot je dejala Darinka Dekleva, predsednica PD Snežnik, tudi formalno zaključilo dogovarjanje z vodstvom GG Postojna. Kot je poudarila predsednica bistriških planincev, je direktor GG Postojna Frenk Kovač z veliko mero razumevanja podprl tudi formalni prenos zemljišča, na katerem stoji koča z neposredno okolico. Tloris koče, ki sedaj stoji na svojem, meri 143 kvadratnih metrov.

O lastnini nepremičnin bistriškega planinskega društva lahko preberemo osnovne podatke v veliki Knjigi o Snežniku, izdani leta 2000. Tu je med drugim navedeno, da je GG Postojna že leta 1999 dovolilo društvu, da koča s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem v izmeri 1148 kvadratnih metrov pridobi novo parcelno številko, ki je izvzeta iz zemljišča GG Postojna. Vendar pa to do letos ni bilo pravno urejeno.

Množica ljudi, ki posebej v poletnem, pa tudi v zimskem času oblega Snežnik, verjetno niti ne pomisli, komu pripada koča ali zemljišče na snežniških pobočjih. Večina ljudi ve, da kočo upravlja bistriško PD. Verjetno so tudi prepričani, da Snežnik sodi v ilirskobistriško občino. A dejstva so drugačna, saj si vrh, kjer poteka katastrska meja, delita občini Loška dolina in Ilirska Bistrica.

Po podpisu rapalske pogodbe leta 1920, po kateri je vrh Snežnika pripadal Kraljevini Italiji, pobočja na severovzhodnem delu hriba pa Kraljevini SHS, je bila takšna mejna razdelitev mednarodno pravno veljavna. Po tej analogiji bi moral vrh Snežnika pripadati občini Ilirska Bistrica, ki je po drugi svetovni vojni iz Italije prešla v Jugoslavijo, vendar očitno ni bilo tako. Povojna razdelitev Snežnika in razdelitev ozemlja med nove lastnike v letih po 1990 je spremenila lastniško stanje.

Če je lahko PD Snežnik zadovoljno s takšnim razpletom lastništva zemljišča, na katerem stoji koča, pa je veliko manj zadovoljno z odnosom občine do vzdrževanja te planinske postojanke, ki je zelo izpostavljena vremenskim razmeram. “Na Snežniku se nenehno pojavljajo težave, ki jih bomo lahko odpravili, če bomo imeli denar. Trenutno je največji problem vodnjak ob koči, ki pušča in je edini vir vode na Snežniku,” poudarja Deklevova.

Poleg “štirne” je v slabem stanju tudi streha, načeta od strele, ki jo društveni aktivisti in radioamaterji za silo krpajo. Ovoj stavbe iz kovinskih plošče je prav tako potreben premaza. Vsi ti posegi pa so dragi, saj je treba dela izvajati v oteženih pogojih.

“Snežnik se prikazuje kot simbol bistriške občine, po njem so poimenovana društva. Ko pa streha in 'štirna' puščata, je to problem planinskega društva. To je mačehovski odnos do naših problemov, saj dobimo od občine le sredstva iz naslova športne dejavnosti,” potoži predsednica, ki noče biti kritična in ki vztrajno, a zaman pošilja na občino prošnje za finančno pomoč.

Obenem pa poudarja, da so že pred leti nekatera podjetja, banka in zavarovalnica zbirali namenska sredstva za kočo. “Tudi potem, ko se je ta dogovor oziroma financiranje izteklo, nas ves čas spodbuja in nam stoji ob strani Marjan Mateta, direktor sežanskega Mitola, na katerega se lahko kadarkoli obrnemo po pomoč. Upam, da bomo z njegovim posredovanjem dobili potrebno količino barve za premaz strehe in pročelja koče.” Poiskali so tudi rešitev za obnovo vodnjaka, le denar bo treba zbrati.

TOMO ŠAJN

---