Ko je težko, a lepo biti prostovoljec
Na Pivškem vstopa v peto leto uspešen projekt Pomagajmo (sebi in drugim). Zajema vse starostne skupine v različnih organizacijah, zavodih in podjetjih, predvsem pa šolah, kjer se vzgoja začne.
Pivški osnovnošolci se s pomočjo projekta Pomagajmo (sebi in drugim) že dlje časa uspešno usposabljajo z veščinami in znanji za vsakdanje življenje, med katerimi sta tudi sprejemanje drugačnosti in spoštljiv odnos do narave in živali Foto: Lori Ferko
PIVKA, POSTOJNA > Avtorja projekta Lili Primc in Duško Gojić sta pred štirimi leti v projekt združila izobraževanje o samozaščitnem in preventivnem vedenju ter spodbujanje k (pravilni) reakciji in ukrepanju v primeru nezgod, naravnih katastrof in drugih situacij do prihoda reševalnih služb. Projekt z imenom Pomagajmo sebi in drugim je Primčeva zagnala kot prostovoljka gasilskega društva, medtem ko ga zdaj v nadgrajeni in razširjeni obliki izvaja pod okriljem Društva Vita Pivka.
S svojimi programi sta zajela vse starostne skupine, najdejavnejša pa sta v šolah. Kot poudarja Primčeva, so učitelji preobremenjeni in nimajo časa za vzgojo, ki bi spodbujala socialno odgovorno vedenje. Večina aktivnosti je naravnanih tekmovalno, premalo so poudarjeni tovarištvo, spoštovanju drugega in vrednote. S šolarji se zato pogovarjajo tudi o sprejemanju drugačnosti, prehrani, pesticidih, gensko spremenjenih organizmih, zeliščih in odnosu do živali in narave. “Primeren odnos je potrebno vzgajati tudi tako, da prijaviš tistega, ki onesnažuje okolje ali muči živali. Če si bodo ljudje samo zatiskali oči, češ da se to njih ne tiče, bo svet vedno bolj razčlovečen,” opozarja Primčeva.
Pa so družbeno koristni projekti sploh cenjeni? ''V vsebinskem smislu vsekakor, v finančnem pa zelo malo,'' potarna Primčeva. “Če želimo vsebino razširiti po Sloveniji in zunaj, samo prostovoljno ne bo šlo. Nujno potrebujemo finančna sredstva za opremo, za običajne stroške, pripravo gradiva zarazlične starostne skupine, za izobraževanje dodatnih mentorjev,” pravi.
A tudi pri prostovoljstvu se pozna splošna gospodarska kriza: ”Težko je biti prostovoljec, če si brezposeln, če nimaš dohodka in nimaš s čim plačati položnic oziroma kaj dati v lonec.” Precej je takšnih, ki so prejemniki socialne pomoči (ta znaša okoli 260 evrov, s katerimi je sicer težko preživeti), a se razdajajo in si s svojim delom, potnimi in ostalimi stroški delajo celo minus.
Kljub temu so prostovoljci srčni ljudje, ki radi pomagajo ne glede na to, ali tudi sami potrebujejo pomoč. Po njenem mnenju je bistveno, da so ustrezno usposobljeni in imajo pozitiven pogled na življenje: ”Kolega, ki dela z nami, pravi, da smo prostovoljci večni optimisti.”
Pretekla štiri leta PSD zato ocenjuje s petico, saj so izobrazili že veliko ljudi, prejeli povratne informacije in zahvale udeležencev, ki so znanje že unovčili v praksi. “S soavtorjem nama je toplo pri srcu, ko srečujeva ljudi, ki v svojem delu vidijo poslanstvo in ga kot takega tudi opravljajo. Pri tem smo ugotovili, da samo formalna izobrazba ne pomeni veliko, če nisi človek z veliko začetnico.” LF