“Knjižnica mora biti kot dnevna soba”

Slavistka in publicistka mag. Magdalena Svetina Terčon je pred kratkim sedla na prvi stol Kosovelove knjižnice. Zastavila si je širok program dela, vendar se zaveda, da morajo biti v danih razmerah “prizemljeni” tudi cilji knjižnice. S sodelavci bo upoštevala predvsem interese in potrebe uporabnikov in stroke.

Magdalena Svetina Terčon Foto: Lea Kalc Furlanič
Magdalena Svetina Terčon Foto: Lea Kalc Furlanič

SEŽANA >”Enostavno povedano se moj program dela ukvarja s knjižnico kot z dnevno sobo,” pojasnjuje nova direktorica Kosovelove knjižnice mag. Magdalena Svetina Terčon. Za knjižnico pravi, da mora privabiti uporabnike vseh generacij in interesov, jim ponujati informacije, jih izobraževati, osveščati in tudi zabavati.

> Kaj daje pečat vaši knjižnici in kako se povezuje z lokalnim okoljem?

“Organiziramo simpozij o Magajni, Magajnovo bralno značko, letos bomo razpisali literarni natečaj ob 50-letnici imenovanja knjižnice, vključujemo se v portal Kamra, sodelovali bomo s podjetji, z Javnim skladom za kulturne dejavnosti, festivalom Vilenica, vzgojno-izobraževalnimi ustanovami. ”

> Ker ste ob meji, ste pomembni tudi za Slovence v Italiji.

“Seveda, imamo zelo veliko obiskovalcev naše narodne skupnosti v Italiji. Kar 730 jih je, kar znaša 12 odstotkov aktivnih članov naše knjižnice. Pogosto obiskujejo ure pravljic in aktivnosti za otroke, manj ostale prireditve. Radi nam podarjajo knjige. V prihodnje bomo stike z njimi še poglobili.”

> Kakšen je trend obiska in izposoje?

“Vse enote knjižnice so dobro obiskane. Lani se je število članov povišalo, izposodili so si 420.212 enot gradiva, kulturne prireditve je obiskalo 28.225 obiskovalcev, čitalnico 49.136. Uspešni so tudi študijski krožki - v Komnu in Divači potopisni krožki, v občini Hrpelje-Kozina Zgodbarnica, v Sežani pa bralni krožek Sončna ura. Povečalo se je število uporabnikov spletne strani, predvsem storitve Moja knjižnica za podaljševanje, naročilo in rezervacijo gradiva. Mladi komunicirajo s knjižnico preko spletnega omrežja Facebook, lani so nas obiskali kar 23.566 krat.”

> Odnos do branja se zelo spreminja. Kako se mu boste prilagajali?

“Na različne načine. Pojavljajo se novi načini branja in nosilci zapisane besede. S tem skušamo privabiti zlasti mlade bralce. Pravkar poteka akcija fotografiranja na iPad. Uporabniki fotografirajo dogajanje v knjižnici, se naučijo fotografijo obdelati in objaviti na Facebooku.”

> Javnega denarja za nakup knjig in kulturo je vse manj. Kako shajate?

“Zaenkrat še nabavljamo vse naslove gradiva, vendar smo za nekatere zmanjšali število izvodov. Bralci po enotah niso prikrajšani, saj jim enote omogočajo izposojo gradiva iz drugih enot. Naši knjižničarji in knjižničarke nosijo knjige iz ene enote v drugo. Sodelujejo tudi v medknjižnični izposoji. Zaenkrat lahko z našim gradivom pomagamo tudi drugim knjižnicam.”

>Načrtujete kaj naložb?

“V načrtu je nova knjižnica v Komnu.”

> Kaj boste naredili na področju digitalizacije knjižničnega gradiva?

“Knjižnica je vključena v Kamro in dLib, ki se ukvarjata z digitalizacijo gradiva. Naslednji mesec bomo gostili razstavo, ki bo predstavljala Kamro, s katero želimo spodbuditi zlasti dijake in študente ter člane društev, ki imajo zbranega veliko zanimivega gradiva, da bi skupaj ustvarjali digitalizirane zbirke gradiva.”

> Imate tudi bogato domoznansko zbirko. Kako jo boste predstavljali?

“Domoznansko zbirko urejamo, da bo bolj pregledna. Gradivo uvrščamo v mape po krajih, osebnostih in drugih kriterijih, del gradiva digitaliziramo. Lani smo pripravili 35 zbirk, ki bodo dostopne na portalu v sklopu velike digitalne zbirke starih razglednic. Ponosni pa smo, da smo pridobili faksimile Slave vojvodine Kranjske in o Leonardu da Vinciju. Nekajkrat na leto bomo pripravili razstave, na katerih bomo uporabnikom predstavili dele zbirke.”

> S čim se boste najintenzivneje ukvarjali letos?

“Največ časa bomo namenili jubileju . S pomočjo občine Sežana bomo izdali zbornik, kot prilogo Kraškega obzornika. V njem bomo predstavili 50-letno delo knjižnice na Sežanskem, njene korenine, začetek čitalništva. Pri oblikovanju nam bo pomagalo tudi Visokošolsko središče. Spremenili bomo celostno podobo in logotip, podelili nagrade za najboljši posnetek, narejen na iPadu in izpeljali ves sklop prireditev.”

LEA KALC FURLANIČ


Najbolj brano