Kmetje v strahu čakajo ukinitev evropskih kvot za mleko

Proizvajalci mleka bi morali bolj enotno nastopati na trgu, so se zadružniki strinjali na nedavnem primorskem regijskem posvetu v Pivki. Tako bi bolje pripravljeni pričakali slovo mlečnih kvot, ki jih bodo ukinili marca prihodnje leto.

PIVKA > “Mleko je eden redkih slovenskih proizvodov ali polizdelkov, kjer imamo presežke, in ga zato prodajamo na tuje trge, kar je pravzaprav nujno. Bolj žalostno je to, da veliko mleka uvažamo, oziroma to počnejo velike trgovinske verige s tujim kapitalom in tujim lastništvom,” ugotavlja direktor Kmetijske zadruge Vipava Boris Bajc.

Tretjina mleka odteka čez mejo

Razlog, da tretjina slovenskega mleka odteka čez mejo, je evropski sistem mlečnih kvot, ki omejuje proizvodnjo, denimo tudi v Italiji. Sosedje so zato v preteklih letih postali veliki uvozniki mleka, vendar, kot pravi Bajc, našim kmetom še vedno ponujajo nižje odkupne cene kot svojim pridelovalcem.

Kmetje kljub temu s strahom pričakujejo ukinitev kvot v prihodnjem letu. Takrat naj bi se zmanjšale možnosti prodaje v tujino, hkrati pa bi zaradi presežka mleka, ki bi ostajal na kmetijah, slovenske odkupne cene lahko še upadle.

Premalo enotni pri vsem

Na vprašanje, ali niso prav zadruge - v teh veliko govorijo, a bolj malo naredijo - krive za polnjenje kakovostnega mleka v tuje namesto v domače kangle, Bajc odgovarja: “Lahko govorimo, da je kriva država, ampak država smo ljudje. In kmetje so združeni in tvorijo zadrugo in o njej odločajo. Gre pa za vseslovenski problem pomanjkanja enotnosti, skupnih idej in skupnih želja. Takšen položaj ponavadi rešuje prav kriza. To je edini vzvod, ki pripravi človeka, da se pogovarja s partnerjem oziroma da z združevanjem išče svojo racionalnost. Očitno pa imamo zelo visok prag krize.” Kot rešitev predlaga ustanavljanje konzorcijev za združevanje kmetov v organizacije. Tako bi bili močnejši, laže bi se pogajali z odkupovalci in dosegali svoje cilje.

Predsednik Zadružne zveze Slovenije Peter Vrisk meni, da so na področju zadružništva velike razlike med regijami: “Na Pivškem, denimo, so razmere za kmetijstvo najtežje. Vendar ugotavljamo, da se z enotnim nastopom kmetov da preživeti.”

Direktor Kmetijsko-gozdarske zadruge Pivka Matej Biščak pritrjuje, da so v teh krajih prisotne večinoma družinske kmetije z lastno proizvodnjo in s predelavo mleka v sir, skuto in jogurte ali s prodajo na mlekomatih. Nekaj pa jih je eksistenčno odvisnih od odkupa v mlekarnah.

Mlekarna Planika: le domače mleko

Za zgled bi tako lahko vzeli tolminsko zadrugo, ki ima v stoodstotni lasti mlekarno Planika. Anka Lipušček Miklavič, direktorica Planike, je povedala, da so lani odkupili več kot devet milijonov litrov izključno domačega mleka, in to od Posočja s Tolminom do Trnovske Banjške planote. S tem vsem, ki se na tem območju ukvarjajo z mlečno proizvodnjo, zagotavljajo zaslužek z odkupnimi cenami; te so zaradi neugodne hribovske lege kmetij nekoliko višje kot drugod.

“Z EU so se naša vrata na široko odprla uvozu vseh mlečnih izdelkov in zato se na policah trgovin vsi borimo s konkurenco iz tujine. Vendar se kupci čedalje bolj zavedajo, da je pri nas mleko znanega porekla, je bolj kakovostno, da ima kratke dostavne poti in je prilagojeno našim okusom,” je dodala Anka Lipušček Miklavič.

LORI FERKO

---