Kmečka tržnica odslej v katalogu

LAS Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom, ki je uspešno zaoralo ledino pri povezovanju kmetijski proizvajalcev ilirskobistriške, pivške in postojnske občine, je izdalo obsežen barvni katalog z naslovom Kmečka tržnica. V njem predstavljajo 48 ponudnikov kmetijskih pridelkov.

ILIRSKA BISTRICA > Katalog vsebuje vse potrebne podatke, ki jih potrebuje kupec, ko išče domače kmetijske pridelke in izdelke. V publikaciji je tudi zemljevid območja vseh treh občin z imenikom 48 ponudnikov in navedbo krajev njihovega bivanja. Katalog Kmečka tržnica kot tudi katalog regijskih izdelkov 2014 sta dostopna tudi na spletni strani društva.

“Kmečka tržnica je med prebivalci naših krajev eden najbolj prepoznavnih projektov, ki jih Društvo za razvoj podeželja med Snežnikom in Nanosom pelje s številnimi ponudniki lokalno pridelane hrane, pijač ter drugih proizvodov na našem območju,” je v uvodu zapisala Cvetka Kernel, predsednica društva.

Tržnice: organiziran nastop na trgu

Pomemben del dejavnosti društva izhaja iz projekta rednega delovanja tržnic v Ilirski Bistrici, Pivki in Postojni. “Organiziran nastop na trgu in zagotavljanje ustrezne infrastrukture za trženje kmetijskih pridelkov je eden od glavnih ciljev našega projekta. Tako smo z njim dosegli zaželene učinke, saj zagotavljamo potrošnikom zdravo prehrano, pridelano na naravi prijazen način,” je poudaril Aleš Zidar, strokovni vodja društva.

Zidar ocenjuje, da je kmečka tržnica najbolj zaživela v Postojni, kjer je na sejemskem prostoru prodaja vsako soboto. Poleg tega pa deluje v Postojni kmečka tržnica tudi na semanje dneve. V Ilirski Bistrici zaenkrat ni stalnega prostora za kmečko tržnico, vendar pa bo že spomladi drugače, saj bodo začeli urejati tržnico ob spodnjem parkirišču trgovskega centra Mikoza.

Kmečka tržnica je v Bistrici organizirana vsakega prvega in šestnajstega v mesecu v okviru rednih kramarskih sejmov v starem delu mesta. Izjema je bila praznična tržnica v božično novoletnem času, ki je privabila 23 ponudnikov kmetijskih pridelkov in izdelkov ter drugega blaga. Še najmanj je tržnica razvita v Pivki, kjer deluje Lisina štacuna. Na pločniku pred trgovino postavijo stojnice, vendar promet v Pivki ne gre primerjati z Bistrico in predvsem ne s Postojno.

Ponudniki žal bežijo na večje trge

Kot pravi Zidar, je najuspešnejša tržnica v Postojni, tudi zato, ker je največje urbano središče tega območja. Svoje blago v povprečju ponuja od šest do deset ali kaj več ponudnikov. “Ljudje se vse bolj navajajo na domačo ponudbo, čeprav splošna situacija ni naklonjena trženju. Upam, da bomo s promocijsko akcijo povečali povpraševanje po domačih pridelkih in izdelkih,” ocenjuje Zidar.

In kako so v društvu zadovoljni z odzivom domačih ponudnikov? Zidar pravi: ”Lahko bi bilo bolje, predvsem zato, ker podjetnejši bežijo na večje trge, v Koper in Ljubljano. Zaradi tega v Bistrici ne moremo zagotoviti stalne ponudbe, pa tudi zato, ker enostavno premalo pridelajo in je zato premalo tržnih viškov.”

TOMO ŠAJN

---